Krasna si, bistra hči planin, / Brdka v prirodni si lepoti, / ko ti prozornih globočin / nevihte temne srd ne moti — / krasna si, hči planin! / Tvoj tek je živ in je legak / ko hod deklet s planine; / in jasna si ko gorski zrak / in glasna si, / kot spev krepak / planinske je mladine — / krasna si, hči planin! / Rad gledam ti v valove bodre, / valove te / zelenomodre: / temna zelen planinskih trav / in vedra višnjevost višav / lepo se v njih je zlila; / na rosah sinjega neba, / na rosah zelenih gora / lepoto to si pila — / krasna si, hči planin! … Simon Gregorčič