Category Archives: Lyrics

Kobilica

21 Saturday Mar 2020

Posted by in Art, Lyrics, painter

≈ Comments Off on Kobilica

Ivana Kobilica, Oton Župančič, 1922

O, da mi je priti do svoje podobe! / Da bi jo zagledal jasno pred seboj! // Mračna je znotraj v meni mračnem, / vsega prešinja me, vsega prebada, / razprezajoča se v svojo rast… / In navznoter jo tipljem, / z vsem bitjem, slepec, tipaje, / in rastem ž njeno rastjó, / ž njo vred tavaje, / kam, sam ne vem… // O, da mi je priti do svoje podobe! / Da bi jo zagledal pred seboj! // Glej: Ali ni človek kakor drevo, ki bi raslo iz svojega semena, iz svoje srede na štiri strani… / pa ga bije vihar / in mu veje kodrá in krivenči, / da izgreši svoje štiri smeri / in ne more do svoje podobe? … // O, da mi je priti do svoje podobe! / Da bi jo zagledal pred seboj! // Je: kdor je šel od konca s smerjó, / kdor sméri ostàl je do kraja zvest // in ves se pognàl je v samo rast: / tak, kadar nazadnje razpnè roké / kot mož, ki se pretegne v dan, / merèč tkanino večnih sanj, / pokaže nam svojo podobo: križ… // O, da nam je priti do svoje podobe, / i meni i tebi, narod moj!

Oton Župančič, Podoba, V zarje Vidove

Image

echo XIV

04 Wednesday Jul 2018

Da, tudi ti si Nit v Preprogi Dneva, / in tudi tebe Noč z užitkom pije, / a preden te posrka, te prelije / Roka v nov Plamen, da te razodeva … // Morda ne srečaš svojega Odseva / v Pokrajini Zrcal, a vse so tvoje / Oči, in vsakdo tvojo Pesem poje, / in vsakdo v tebi svojo Pot najdeva … // V Morju Trav si krhka Bilka Trave, / krog tebe šepeta si Bilk nešteto, / iz iste Zemlje kličete v Višave, / isto Nebo nad vami je razpeto … // Šotor Ljubezni zeleni v Tišini, / nešteto Bilk prepeva v Ednini …

Šotor Ljubezni / Nežnost, Jaka Košir, 2004

Posted by | Filed under echo, Lyrics, Photo

≈ Comments Off on echo XIV

storia di immaginazione

04 Thursday May 2017

Posted by in Book, immaginazione, Lyrics, Photo, Places

≈ Comments Off on storia di immaginazione

P3600257Il molo Audace, Trieste /Trst /Triest

so galebi razločili tvoje bežišče, /ti od besed uročeno mesto iz papirja, /ki so mu klicali z vseh strani neba, /kdaj naj se oklene katerega od svojih imen. /mesto, ki se za svojimi palačami na okopih /umika navzad. zmeraj so bile tvoje /gosposke hiše videti kot kasarne, zmeraj /so k tebi vodila vojaška pokopališča, /spomeniki padlim po vaseh; vedno /ti je meja zategovala jekleni ovratnik; /zmeraj so te naskakovali osvoboditelji, /zmeraj si v pristanišču kot težek tovor raztovarjalo /utopljeno v sebi. surovo se morje zaganja /v pomol, žilavo burja ti v togo tramovje. /po ulicah postajajo pesniki, uliti v bron, /pogreznjeni v molk, saj so te gledali, ko si še /mislilo, da si več kot samo pročelje /svojih narodov. v tvojem zalivu je moj jezik /naletel na sijoče morje, iz otroške posteljice /se je skotalil na nabrežje, bil še vedno doma, /a ni več ostal sam. tu sem se vadila /poljubljati s pogledom na jadran, prezeblih rok, /zakopanih v moški plašč, z jezikom /med zobmi in še kje. v vzgornjiku galebi.

haben die möwen deinen fluchtpunkt erkannt, /stadt aus papier, von worten gebannte stadt, /der man aus allen himmelsrichtungen zurief, /wann sie sich um welchen namen zu scharen /habe. stadt, die hinter den vorgeschobenen /palazzi nach rückwärts zieht. immer sahen /deine herrschaftshäuser aus wie kasernen, /führten soldatenfriedhöfe und kriegerdenkmäler /über die dörfer zu dir. schnürte die grenze /deinen stählernen kragen. kamen deine befreier /im stürm, lud man im hafen versunkenes ab /wie gelöschtes. derb schlägt das meer gegen /die mole, fällt dir die bora ins steife gebälk. /in den gassen tummeln sich dichter in bronze /gegossen, schweigend, da sie dich sahen, /als du noch dachtest, mehr zu sein als die /stirnfront deiner nationen. in deiner bucht /traf meine sprache aufs gleißende meer, /fiel aus dem kinderbett an die küste, war /noch zu hause, blieb nicht mehr allein. /hier probte ich das küssen mit blick auf /die adria, meine hände frierend in einen /männermantel vergraben. zwischen den zähnen /die zunge und sonstwo. die möwen im aufwind.

trieste trst triest, maja haderlap, dolgo prehajanje /langer transit

Image

zahod /sunset /tramonto

03 Saturday Dec 2016

p1340014

Življenje tako živi,
 / da ga je zmerom manj. / 
Kot pesek med prsti polzi
 / dan na dan. // 

Življenje ne more živeti
 / tako, da stoji.
 / Najmanj, kar mora početi,
 / je to, da na nitki visi.

 // Življenje se včasih drži
 / veselo na smeh,
 / a včasih le stežka taji
 / solze v očeh.

 // Najlepše je, ko se razsipa / 
z žarom na vse strani
 / in vse do poslednjega hipa
 / z visokim plamenom gori.

Življenje, Niko Grafenauer, Skrivnosti

Posted by | Filed under Lyrics, Photo

≈ Comments Off on zahod /sunset /tramonto

sončna ura /la meridiana

20 Sunday Nov 2016

Posted by in Architecture, Lyrics, Photo, Places

≈ Comments Off on sončna ura /la meridiana

1010006Devin /Duino

Čas se neviden odeva / v noč ali dan. / Tako pred nami mineva / zdaj svetel in zdaj teman. // Kadar se času mudi, / ne gleda nase, / a spet in spet v uro upira oči, / če dolgčas pase. // Čas se dotika vsega / okrog nas. / A z leti najraje rezlja / gube v obraz. // Zob časa neustavljivo / gloda in ruši / vse živo / zunaj in v duši. // Časa samega zase sploh ni. / V vsakem od nas je. / In z nami vred se nekoč potopi / v gluho brezčasje.

Čas, Niko Grafenauer, Skrivnosti

Parkinson

24 Monday Oct 2016

Posted by in Art, Lyrics, photographer

≈ Comments Off on Parkinson

norman-parkinson_after-van-dongenNorman Parkinson, After Van Dongen

O smrti vedel je, kar vemo vsi:/ da vzame nas in pahne v onemelost./ Ko pa je ona šla in se je zdelo,/ da mu je le zdrsela iz oči// in med neznane sence prestopila,/ in ko začutil je, da sta se zdaj/ njena milina in smehljaj / tam kakor mesečina naselila:// so mu postali mrtvi več kot znani,/ bili kot bratje so zaradi nje/ in ni verjel, kar govore ljudje,// trdil je, da leži na oni strani/ dežela vseh sladkosti in dobrot -./In je za njene noge zgladil pot.

Smrt Ljubice/ Rainer Maria Rilke

Kepa pepela /Lump of ashes

10 Wednesday Feb 2016

Posted by in Art, diary, Lyrics, Photo

≈ Comments Off on Kepa pepela /Lump of ashes

Jurij_Korenjak-Lump of ashes_001

iz serije Kepa pepela /from series Lump of ashes

Dolgo nosiš ogenj v ustih, / dolgo ga skrivaš, / za koščenim plotom zob, / med belim risom ustnic ga stiskaš. // Veš, da ne sme nobeden zavohati dima iz tvojih ust, / spominjaš se, da vrane ubijejo belo vrano, / zato zakleneš usta in skriješ ključ. // Ampak nekoč začutiš v ustih besedo, / votlina glave ti odmeva od nje, / takrat začneš iskati ključ svojih ust. // Dolgo ga iščeš, / ko ga najdeš, odkleneš lišaj s svojih ustnic, / odkleneš rjo svojih zob, / potem iščeš jezik, ampak jezika ni, / potem hočeš izreči besedo, / ampak usta so polna pepela, / in namesto besede se skotali kepa pepela med saje v tvoje grlo, / zato odvržeš zarjaveli ključ, / potem si narediš nov jezik iz zemlje, / jezik, ki govori besede iz prsti.

Kepa pepela, Dane Zajc

For a long time you carried fire in your mouth. / For a long time you hid it there. / Behind a bony fence of teeth. / Pressed within the white magic circle of your lips. // You know that no one must catch scent / of the smoke in your mouth. / You remember that black crows will kill a white one. / So you lock your mouth. / And hide the key. // But then you feel a word in your mouth. / It echoes in the cavern of your head. // You begin to search for the key to your mouth. / You search for a long time. / When you find it, you unlock the lichen from your lips. / You unlock the rust from your teeth. / Then you search for your tongue. / But it isn’t there. / You want to utter a word. / But your mouth is full of ashes. // And instead of a word / a lump of ashes rolls down / your blackened throat. / So you throw away the rusty key. // And you make a new language from the soil. / A tongue that speaks with words of clay.

Lump of Ashes, Dane Zajc
translated by Erica Johnson Debeljak

vrt /garden / hortus

09 Wednesday Sep 2015

Posted by in Lyrics, Photo

≈ Comments Off on vrt /garden / hortus

P1290158

Za velikimi so še ena vrata. /Za še enimi vrati so še ena vrata. Manjša. /Za manjšimi vrati so še ena vrata. še manjša. /Za še manjšimi vrati so najmanjša vrata. /Najmanjša. //Za najmanjšimi vrati so še ena vrata. /Ta vrata so vratca. //Za vratci je vrt. /V vrtu je manjši vrt. /V manjšem vrtu je še manjši vrt. /V še manjšem vrtu je najmanjši vrt. /V najmanjšem vrtu je vrtec. //V vrtcu je roža. Ena sama dišeča. /Ta roža je zate. Najlepša in največja.

Vrata, Dane Zajc

Brabo fountain

09 Thursday Apr 2015

Posted by in Art, Lyrics, Photo, Places, sculpture

≈ Comments Off on Brabo fountain

P1250621Brabo fountain, Jef Lambeaux, 1887, Grote Markt, Antwerp, Belgium

According to a legend, a terrible giant, called Druoon Antigoon, lived on the banks of the river Scheldt in ancient times. Whenever sailors on the Scheldt river refused to pay toll to the giant, he punished them by cutting off their hand. A Roman soldier, Silvius Brabo, managed to kill the giant. Brabo cut off the hand of the giant and threw the hand away in the river. Nevertheless, the hand is the symbol of Antwerp.

kaplja /drop

26 Thursday Jun 2014

Posted by in Lyrics, Photo

≈ Comments Off on kaplja /drop

P1150326

Biti kaplja, Dane Zajc

Biti kaplja na tvojih prsih, / biti svetla čista kaplja / na žejni koži, / biti nemirna kaplja / na vročih prsih, / biti posrkana kaplja na tvojem telesu. // Biti trska v tvojem ognju, / biti plamenec ogenj v tvojem ognju, / biti velik ogenj / v ognju tvojega življenja, / goreti, goreti, zgoreti / in biti pepel, ki ga raznaša / dih tvoje strasti, / ničesar več čutiti, ničesar več želeti. // Le v uničenju je mir in ljubezen, / le v uničenju je neskončna zvestoba, / mrtve stvari ljubijo z mirom večnosti, / o biti skala v polju / tvoje ljubezni.

Image

forma viva XXIII

26 Thursday Dec 2013

P1060978Prostor

Prostor se širi v neskončne daljave / in z vsakim obzorjem dlje rase. / Prostor v prostornem naročju narave / pestuje dneve in letne čase. // Če trči ob goro, jo zlahka preskoči, / na vrh pa zatakne zastavico. / Lahko pa že na cerkvenem zvoniku povzroči / strah pred letenjem in vrtoglavico. // Prostor s polnimi pljuči diha, / če je odprt na vse štiri strani. / Tako v njem nikoli ne manjka prepiha, / ne težkih oblakov z gromom in strelami. // V njem vsako letalo sproščeno zadiha, ko iz zemeljske težnosti poleti pod nebo. / In tudi duša v njem prah s sebe spiha, / ko zapusti človeško telo. // A če je stlačen za te ali one rešetke, / je prostor sam s sabo sprt. / V njem je pogled na dekliška krila in petke / v kali zatrt. // Za svoj življenjski prostor se mora boriti / vsakdo od nas. / Naš Jaz je magnetnica, ki se ne more umiriti, / ker se v njej stikata prostor in čas.

Niko Grafenauer, Skrivnosti

Posted by | Filed under forma viva, Lyrics, Photo

≈ Comments Off on forma viva XXIII

Image

novo leto /nova godina /new year

04 Friday Jan 2013

P1200296Hvar, Hvar island, Croatia

“Kadar mlado leto / pride z novim cvetjem, / zopet prideš slavec / praznovat ga s petjem; // kake nove pesmi / nam prineseš v gaje?” / Drobni ptič odgovor / dal mi je skakljaje: // “Z mladim letom pride / cvetje, kakor lani, / jaz pa vam prinesem / petje, kakor lani.”

XVIII, Obrazi, Simon Jenko

Posted by | Filed under Book, Font, Lyrics, Photo, Places

≈ Comments Off on novo leto /nova godina /new year

črke /letters

18 Thursday Oct 2012

Posted by in Art, Font, Lyrics, Photo

≈ Comments Off on črke /letters

Kdor ne zna

Kdor ne zna govoriti, / ni se mu treba učiti. // On si poišče novo besedo; / danes ne veš, katera / je tvoja beseda. // Skozi morje besed / moraš do sebe prebresti, / in ko v samoti / pozabiš govoriti, / vrni se v svet. // Govori, kot govori samota, / z neizgovorjeno skrivnostjo.

Srečko Kosovel

Visoka pesem

15 Sunday Jul 2012

Posted by in Art, Book, immaginazione, Lyrics, Photo, Places, sculpture

≈ Leave a comment

Marcello Mascherini, Visoka pesem /Il cantico dei cantici, Trg Oberdan /Piazza Oberdan, Trst /Trieste

Prihajam pote

Skozi sence in svetlobe, / skozi množice, samote, / skozi vrvež, prazne sobe, / skozi čas prihajam pote! // Skozi solze in dotike, / skozi mrak in mik lepote, / skozi dneve — bežne slike, / skozi čas prihajam pote! // Skozi upe in strahove, / skozi drevored slepote, / skozi morja in valove, / skozi čas prihajam pote! // Skozi vzpone in sestope, / skozi bel smehljaj dobrote, / skozi skrivanja, nastope, / skozi čas prihajam pote! // Skozi svit, noči in dneve, / skozi dar nevidne dote, / skozi petja in odmeve, / skozi čas prihajam pote! // Skozi milost in predajo, / skozi glas in sinje note, / skozi videze — ograjo, / skozi čas prihajam pote! // Skozi delo, mir, molitev, / skozi vedenje in zmote, / skozi dni brez prekinitev, / tu sem, tvoj, prišel sem pote!

Jaka Košir, Nežnost, MK, 2004

cvetoča / flourishing

30 Friday Mar 2012

Posted by in Book, crumbs, Lyrics, Photo

≈ Leave a comment

Sreča

Sreča se najprej razkrije / v očeh, / ker v njih najlepše sije / njen smeh. // Od njega je ves svetal / še tako kisel dan. / In vsak trenutek je prav / do ušes nasmejan. // Sreča ni nikdar potrta / ali pa skrušena vase. / Le včasih je tiho zazrta / v minule čase. // A kadar se sreča obrne / stran od ljudi, / takrat ji senca zagrne / svetle oči. // Sreča ima ves čas dvojen obraz: / takega, ki osrečuje, / in takega, ki odvrnjen od nas / za prvim žaluje.

Niko Grafenauer, Skrivnosti, 1983

nedokončno X / inconclusive X / inefficacia X

25 Sunday Mar 2012

Posted by in Book, immaginazione, inconclusive, landscape, Lyrics, Photo

≈ Leave a comment

Hrepenenje

Hrepeneje je razprostrto / v brezkončno daljavo. / Čez vsa obzorja je slepo zazrto / s srcem in glavo. // Ker hrepenenje ne trpi / nobene ječe / in še iz široko odprtih oči / zre hrepeneče. // Vsakdanjost ga ves čas lovi / v svoje sive mreže, / saj brez hrepenenja izgubi / ravnotežje. // Hrepenenje se pne breztežno / visoko / in je kot mavrica nedosežno / za dotik z roko. // Le včasih peruti nemočno razpenja, / kot da sta strti. / Takrat hrepenenje zamenja / slutnja smrti.

Niko Grafenauer, Skrivnosti, 1983

Svetloba / Light

18 Sunday Mar 2012

Posted by in Book, crumbs, Lyrics, Photo

≈ Leave a comment

Kabinetni ljudje

Sonce na travi, kako je zeleno! / Kako je dober človek v naravi! / Mehak je kot veter, ki v vejah trepeče / in ki pajčolane tišine razgrinja / povsod, vsepovsod. / Njegova stopinja se v vetru izgublja / povsod, vsepovsod. // Kako je preprost človek v naravi, / kot ptica, ki plava pretiho nad nami. / Ste videli ptico, ki je izletela / iz kletke, poglejte, kako opoteka / se, kadar v prostosti se znajde. / Zatorej: v prostost, kabinetni ljudje, / da se zaveste svetlih vetrov, / gibanja lahnega gozdnih vrhov, / dobre sončne svetlobe, svetlobe nad nami. / Živeti, živeti je smisel človeka.

Srečko Kosovel, Integrali, 1926

zvončki in trobentice / snowdrops and primeroses

10 Saturday Mar 2012

Posted by in botany, Lyrics, Music, Photo

≈ Leave a comment

Zvončki in trobentice

Zvončki in trobentice, mačice, vijolice / spet iz zemlje vzklijejo, zdaj pomlad je tu. /Travica ozeleni, vse v gozdu oživi, / kukav’ca spet poje nam svoj napev ku-ku. / Zdaj ljubezni čas cvete, srca nastežaj odpre, / saj pomlad napravi to, da nam je lepo. // Zvončki in trobentice, mačice, vijolice / spet iz zemlje vzklijejo, zdaj pomlad je tu. / Mlada sem in dobro vem, da ljubiti vroče smem / saj pomlad napravi to, da nam je lepo. // Zvončki in trobentice, mačice, vijolice / spet iz zemlje vzklijejo, zdaj pomlad je tu. / Tudi zame je pomlad, pa čeprav več nisem mlad, / vendar v srcu čutim to, pa mi je lepo / cingu-lingu-lingu-lin poje zvonček prek dolin, / zraven pa trobentica trobi tra-ra-ra.

Marjana Deržaj & Beti Jurkovič

jadro / sail

09 Friday Mar 2012

Posted by in crumbs, immaginazione, Lyrics, Photo

≈ Leave a comment

Jadro

Na sinji morski se gladini / v meglicah jadro lesketa… / Le česa išče si v tujini / in kaj pustilo je doma? // Morje kipi in veter vleče, / škripaje jambor se šibi. / Ah, jadro si ne išče sreče, / pred srečo tudi ne beži! – // Nad njim se sončna luč razžarja, / pod njim je morje v dalj in šir. / A jadro si želi viharja, / kot da v viharju bil bi mir!

Mihail Lermontov, Prevedel Mile Klopčič

nedokončno VII inconclusive VII inefficacia VII

04 Saturday Feb 2012

Posted by in Book, diary, inconclusive, Lyrics, Photo

≈ Leave a comment

Molitev

Sem, / ker sem bil, / in vsakdo / me bo mogel / pozabiti. // In vendar / moram reči: / sem / in bil sem / in bom, / in zato sem več / od pozabljenja, / neizmerno več / od zanikanja, / neskončno več / od niča. // Vse je večno, / kar nastane, / rojstvo je močnejše / od smrti, / vztrajnejše / od obupa in samote, / silnejše / od hrupa in greha, / slovesnejše / od zavrženosti. / Nikoli / ne bom prenehal biti. / Nikoli. / Amen.

Edvard Kocbek, Zemlja, Ljubljana: Nova založba, 1934

mlado leto / the young year

01 Sunday Jan 2012

Posted by in Book, landscape, Lyrics, Photo

≈ Leave a comment

kaj nam pripravlja?

Nevihte
Nevihte bodo sprale / kri z rok, oči in cest, / nam bodo pa ostale / samo bleščice zvezd … // Nevihte bodo sprale / blato iz blodnih glav, / nam bodo ostale / podobe iz daljav … // Nevihte bodo sprale / dvom, žalost, strah, temo, / in nam bodo ostali / Sinjina, Luč, Nebo …

Jaka Košir, Nežnosti, 2004, Ljubljana, Založba Mladinska knjiga.

Sveta noč blažena noč / Silent night holy night

24 Saturday Dec 2011

Posted by in Lyrics, Music, Photo

≈ Leave a comment

Sveta noč

Sveta noč, blažena noč, / vse že spi, je polnoč. / Le devica z Jožefom tam / v hlevcu varje detece nam. / Spavaj dete sladkó, / spavaj dete sladkó. // Sveta noč, blažena noč, / príšla je k nam pomoč. / Dete božje v jaslih leži, / grešni zemlji radost deli. / Rojen je rešenik, / rojen je rešenik. // Sveta noč, blažena noč, / radostno pevajoč / angeli Gospoda slavé, / mir ljudem na zemlji želé. / Človek zdaj si otet, / človek zdaj si otet.

prevedel Jakob Aljaž

Silent night

Silent night holy night  / All is calm, all is bright  / Round yon virgin mother and child. / Holy infant so tender and mild,  / Sleep in heavenly peace.  / Sleep in heavenly peace. // Silent night holy night  / Shepherds quake at the sight,  / Glories stream from heaven afar,  / Heavenly hosts sing alleluia;  / Christ the Savior, is born  / Christ the Savior, is born.  // Silent night holy night  / Son of God, love’s pure light  / Radiant beams from thy holy face,  / With the dawn of redeeming grace, / Jesus, Lord, at thy birth.  / Jesus, Lord, at thy birth.

besedilo/lyrics: Joseph Mohr      glasba/music: Franz Xaver Gruber, 1818

megla / fog

05 Monday Dec 2011

Posted by in crumbs, Lyrics, Music, Photo

≈ Leave a comment

Megla/Fog

Medla luna se poslavlja. / S postle skočim, zebe me. / Slišim kašelj skozi okno. / Vse sama megla z jezera. // Megla. Megla. // Luna me je uslišala. / Posnela meglico z jezera. / Megla. Megla. Megla z jezera… // Vidim ljubega slovo jemat. / Oh kako mi je hudo. / Z bogom hodi, dobro bodi. / Predragi, prosim, spomni se še kdaj. // Še kdaj. // Luna me je uslišala. / Prekrila z meglico dragega. // Megla. Megla. Megla z jezera… / Medla luna je zbledela. / V ritmu kapljic se dani. / Vse potihne tik pred zoro. / Se trga megla z jezera. // Megla. Megla. // Luna me je uslišala. / Prekrila z meglico dragega. // Megla. Megla. Megla z jezera…

The dim moon wanes. / Shivery, I hop from the bed. / I hear coughing through the window. / Everywhere, just fog from the lake. // Fog. Fog. // The moon granted me a wish. / Skimmed the lake, took the fog away. // Fog. Fog. Fog from the lake… // I see my loved one bid goodbye. / Oh, how hard I find it! / Farewell, may you be well. / My love, please remember once in a while. // Once in a while. / The moon granted me a wish. / Concealed my loved one in the fog. // Fog. Fog. Fog from the lake… / A dim moon disappearing. / Dawning in the rhythm of the drops. / Before dawn it all goes quiet. / The fog is tearing from the lake. // Fog. Fog. / The moon granted me a wish. / Concealed my loved one in the fog. // Fog. Fog. Fog from the lake…

besedilo/lyrics: trad./Eka Vogelnik                                               glasba/music: Brina

forma viva II

30 Wednesday Nov 2011

Posted by in Book, forma viva, Lyrics, Photo

≈ Leave a comment

Ples

Ples je polet s perutnicami / gibov in sanj do neba, / pripet samo še s konicami / prstov na tla. // V prostoru zvrtinčen lebdi,
 / kakor sam vase uklet. / 
Okrog njegove osi / kroži svet. // Ples je v šum lahkokrilih tančic / mehko vtkan / in se kot iz zapredka samih meglic / izvija na dan. // V njem ravnovesje lovi
 / že stoletja – / lepota iz težnosti / in vnebovzetja.

Niko Grafenauer, Skrivnosti, 1983

nenaslovljena / untitled

28 Monday Nov 2011

Posted by in Book, Lyrics, Photo

≈ Leave a comment

Poljub

Poljub je iz nežnega čustva / stkan / in v ta ali ona poljubna usta / mehko nabran. // Poljub nas z ustnicami / prižema nase. / Takrat čas in prostor stoji, / a duša rase. // Z njim se zaljubljenost meri / po tem, koliko traja. / To merjenje včasih kateri / ponavlja brez konca in kraja. // V poljubu ljubezen zapira / ljubeče oči. / Tako potem pije z izvira / lepote za vekami. // Poljub ima korenine / vse do srca. / Zato se nikoli brez bolečine / noben ne konča. // Le včasih se kakor iz sna prebudi / čisto prazen. / Takrat se poljub razpusti / in gre narazen.

Niko Grafenauer, Skrivnosti, 1983

Gori

21 Monday Nov 2011

Posted by in Book, crumbs, Lyrics, Photo

≈ Leave a comment

Ogenj

Ogenj, ki čas razmejuje / na svetlo in temno stran, / zdaj z dnem, zdaj z nočjo oblizuje / zemeljsko dlan. // S pastirskim očesom skrbi / za letne čase. / Zato jih vseskozi, kar svet stoji / po svetu pase. // Ogenj je včasih kot iskra plah / in včasih večtisočsvečen. / A le v prometejskih rokah / gori počlovečen. // Vsak ogenj je blagodejen, / če je udomačen. / A krila dobi, če je žejen / in dobro prezračen. // Tak ogenj je neukrotljivo / živ in vesel, /saj se preživlja s tem, da vse živo // spreminja v pepel.

Niko Grafenauer, Skrivnosti, 1983

jutro / matutinus

14 Friday Oct 2011

Posted by in Book, crumbs, Lyrics, Photo

≈ Comments Off on jutro / matutinus

Jutro

Jutranje sonce začenja / novo slovesnost vesolja, / pod slavolokom se menja / igra celine in morja. // Stara magija podarja / nova dražila svetlobe, / žalostna plodnost ustvarja / višje oblike trohnobe. // S strašnim pohlepom me muči / v smrt naravnana ljubezen, / v divje razbeljeni luči / skačem čez tvegano brezen. // Rad bi se vrnil pradavnim / meram čarovniške biti, / z nečim zatrajnim in slavnim / moram duha nahraniti. // Sredi jutranjega sonca / vse je močnejše od mene, / v grozi večernega konca / upanje tiho požene. // Nič, če mi sapa pohaja, / stavke raztrga na zloge, / to je uporniška vaja / teka na kozmične proge. // Če me žrtvuje prasila, / sol mi na jezik denite, / balzam na moja čutila / in novce na veke spustite.

Edvard Kocbek, Pentagram, Zbrane pesmi (“Collected Poems”. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1977).