The Lark Ascending

VOCES8 Foundation Choir & Orchestra with Jack Liebeck
The Lark Ascending by Ralph Vaughan Williams

He rises and begins to round,
He drops the silver chain of sound
Of many links without a break,
As up he wings the spiral stair,
A song of light, that pierces air
To reach the shining tops of day,
And drink in everything discern’d
An ecstasy to music turn’d.
He is, the hills, the human line,
The meadows green, the fallows brown,
He sings the sap, the quicken’d veins;
The wedding song of sun and rains
He is, the dance of children, thanks
Of sowers, shout of primrose-banks,
And eye of violets while they breathe;
All these the circling song will wreathe.
Was never voice of ours could say
Our inmost in the sweetest way,
Like yonder voice aloft, and link
All hearers in the song they drink.

⁓ George Meredith

VOCES8 & Ringmasters

Det är en ros utsprungen
av Jesse rot och stam.
Av fädren ren besjungen,
den står i tiden fram,
en blomma skär och blid,
mitt i den kalla vinter,
i midnatts mörka tid.

There is a rose that springs up
from Jesse’s root and stem.
By venerable fathers extolled,
that stood in former times,
a flower blushing and gentle,
amidst the cold winter,
in a dark midnight-hour.

Rodovnik Jezusa Kristusa, sina Davidovega, sina Abrahamovega: Abraham je imel sina Izaka, Izak Jakoba, Jakob Juda in njegove brate; Juda je imel s Tamaro sina Faresa in Zara, Fares je imel sina Ezroma, Ezrom Arama, Aram Aminadaba, Aminadab Naasona, Naason Salmona; Salmon z Rahabo sina Booza, Booz z Ruto sina Obeda, Obed Jeseja, Jese pa je imel sina kralja Davida.
David je imel z Urijevo sina Salomona, Salomon je imel sina Roboama, Roboam Abija, Abija Aza, Aza Jozafata, Jozafat Jorama, Joram Ozija, Ozija Joatama, Joatam Ahaza, Ahaz Ezekija, Ezekija Manaseja, Manase Amona, Amon Josija, Josija pa je imel sina Jehonija in njegove brate ob preselitvi v Babilon.
Po preselitvi v Babilon je Jehonija imel sina Salatiela, Salatiel Zorobabela, Zorobabel Abiuda, Abiud Eliakima, Eliakim Asorja, Asor Sadoka, Sadok Ahima, Ahim Eliuda, Eliud Eleazarja, Eleazar Matana, Matan Jakoba, Jakob pa je imel sina Jožefa, moža Marije, iz katere je bil rojen Jezus, ki je Kristus. Vseh rodov je torej: od Abrahama do Davida štirinajst rodov; od Davida do preselitve v Babilon štirinajst rodov; od preselitve v Babilon do Kristusa štirinajst rodov.  Mt 1,1-17

Winged Victory of Samothrace

Nekaj jih je,
ki stojijo na robovih sveta,
ne vejo drug za drugega,
nihče ne ve za
njihov nevarni položaj.
Čeprav so na robovih sveta
in se pod njihovimi stopali
prhka zemlja sipa v nič,
ni sledu strahu
na njihovih obrazih.
Ko jih opazujemo
med vsakdanjimi opravili
(karkoli že morajo početi
z navidezno resnostjo),
so kot eden izmed nas,
premikajo predmete,
hranijo sebe in druge,
urejajo bivališča,
se ljubijo in
molijo,
le da je vse vselej kot v odmev
nečesa večjega in vrednejšega.
Sonce jih prve obsije,
dež jih najprej doseže,
vselej prvi prestrežejo
neurje,

nič se ne zgodi
brez njihovega blagoslova.
So med našimi prijatelji in znanci,
naključnimi mimoidočimi,
tihimi puščavniki,
nihče ne ve,
ne kdo ne kdaj in ne zakaj
stopi na rob sveta.
Velika radost ali velika bolečina,
včasih nič od tega,
le neprilagojenost
stvarem, kot so.
Šele ko kdo od njih za vedno izgine –
ko se tla pod nogami udrejo
ali se zgolj dopolni naloga -,
se zavemo nenavadne praznine
na mestu, kamor smo se lahko,
utrujeni in negotovi,
naslonili,
in občutka,
ko smo se v najčistejšem med zrcali
videli lepši in boljši ljudje.

Miljana Cunta, Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo

Du Bois

Arpais Du Bois, Avoir fait chavirer nos marees

“The theme of the seas, our sea, so beautifully expressed in the title, and water in a broader sense, is very close to my heart. Realising how dependent we are on it, and yet seeing how we only consider the oceans, seas, and waterways as our playground and field of exploitation, makes a person rebellious and sad. Without an urgent turnaround in our actions and thinking, our blue planet will become an uninhabitable place: climatically, in terms of biodiversity, and due to future wars over water.
Notre mer, notre vie.”

Image

V srcu ptice se rojeva pesem

V srcu ptice se rojeva pesem,
in bela ptica skozi noč drsi,
spodaj je zemlja, zgoraj so nebesa,
in ptica je na meji, ki je ni …

Sredi srca se mi rojeva pesem
kot bel dragulj, ki čez papir drsi,
v dragulju pa so zemlje in nebesa
in nova mala ptica, ki je ni …

In v vsaki ptici gnezdi nova pesem
in v vsaki pesmi nova ptica spi
in vsepovsod so zemlje in nebesa
in vsepovsod dragulji, ki jih ni …

 Jaka Košir

Image

La terra santa

Le più belle poesie / si scrivono sopra le pietre / coi ginocchi piagati / e le menti aguzzate dal mistero.
Alda Merini, Fiore di poesia

Najlepše pesmi / se pišejo na kamnih, / s pokrčenimi koleni / in umi, ostrimi od skrivnosti.
Sveta dežela, prevedla Miljana Cunta

Crikvine

Meštrovićeve Crikvine, Split, Croatia

Smješten 350 metara zapadno od Galerije Meštrović, Meštrovićeve Crikvine-Kaštilac jedinstven je sakralno-umjetnički kompleks koji u nadahnutom ambijentu mediteranskog ugođaja pruža intiman doživljaj Meštrovićeve sakralne umjetnosti. Nastao Meštrovićevom adaptacijom nekadašnjeg imanja splitske obitelji Capogrosso, ovaj renesansni gospodarsko-obrambeni sklop kroz povijest je imao razne namjene. No, različite namjene znatno su oštetile zdanje koje je početak 20. stoljeća dočekalo u zapuštenom i ruševnom stanju. Današnji izgled i namjenu duguje kiparu Ivanu Meštroviću, koji je intervenirao u postojeći povijesni sklop dajući mu novu, sakralnu funkciju.

Trije modri

The Three Wise Kings, Catalan Atlas, 1375

Po králjevih besedah so se modri odpravili na pot; in glej, zvezda, ki so jo videli vziti, je šla pred njimi, dokler ni obstala nad krajem, kjer je bilo dete. Ko so zagledali zvezdo, so se silno razveselíli. Mt 2,9-10

Pastirji in angeli

Prav v tistem kraju so pastirji prenočevali pod milim nebom in se čez noč vrstili na straži pri svoji čredi. Gospodov angel je stopil k njim in Gospodova svetloba jih je obsijala, da so se zelo prestrašili. Angel pa jim je rekel: »Ne bojte se! Glejte, oznanjam vam velíko veselje, ki bo za vse ljudi. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Zveličar, ki je Kristus Gospod. Po tem znamenju ga boste spoznali: našli boste dete, povito v plenice in položeno v jasli.« In v hipu je bila pri angelu množica nebeških zborov, ki je hvalila Boga in govorila: »Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji.« Lk 2,8-14

Dubrovnik i Lokrum

Svaki susret s Dubrovnikom preispitivanje je vlastitog iskustva i odabira, uvijek jednako očaravajuće svjedočenje ljepoti grada skritog u vlastitim njedrima, dovoljno javnog i dovoljno tajnog da svatko o njemu sve zna i umišlja da mu je sve znano, a opet svjestan da mu u dušu proniknuti ne može – jer to je privilegija odabranih. ⁓ Davor Mojaš, Biseri Jadrana

Image

A Spotless Rose

Lo, how a rose e’er blooming, / From tender stem hath sprung. / Of Jesse’s lineage coming, / As men of old have sung; / It came, a flow’ret bright, / Amid the cold of winter, / When half spent was the night. // Isaiah ’twas foretold it, / The Rose I have in mind, / With Mary we behold it, / The virgin mother kind; / To show God’s love aright, / She bore to men a Savior, / When half spent was the night. ⁓ Es ist ein Ros entsprungen, The hymn has its roots in an unknown author before the 17th century

The rose in the German text is a symbolic reference to the Virgin Mary. The hymn makes reference to the Old Testament prophecies of Isaiah, which in Christian interpretation foretell the Incarnation of Christ, and to the Tree of Jesse, a traditional symbol of the lineage of Jesus. Because of its prophetic theme, the hymn is popular during the Christian season of Advent.

Weston

Edward Weston, Tina che recita, 1924

Tina ha posato per me ieri mattina. Da tempo avevamo programmato che l’avrei ritratta come spesso la vedo, mentre recita poesie, per cercare di registrare il suo volto, così straordinariamente mobile, in azione. Non c’era nulla di forzato in questo tentativo, era entrata subito in uno stato d’animo tale da ignorare la mia presenza e quella della macchina fotografica – oppure inconsciamente sentiva questa presenza e le rispondeva? In venti minuti ho realizzato tre dozzine di negativi Graflex e catturato il suo volto emotivo in ogni più piccola sfumatura. ⁓ Tina Modotti: lampi sul Messico, Abscondita, 2014

Tina mi je včeraj zjutraj pozirala. Že nekaj časa sva načrtovala, da jo upodobim tako, kot jo pogosto vidim, kako recitira poezijo, da poskusim posneti njen obraz, tako nenavadno gibljiv, v akciji. Pri tem poskusu ni bilo nič prisilnega, takoj je vstopila v stanje duha, ignorirala je mojo prisotnost in prisotnost kamere – ali pa je nezavedno čutila to prisotnost in se nanjo odzvala? V dvajsetih minutah sem naredil tri ducate negativov Graflexa in ujel njen čustveni obraz v vseh najmanjših odtenkih. (google translate)

kafrovec

Cinnamomum camphora / Camphor Tree / Kampherbaum / Kamforovac / Canforo vero

Kafrovec je drevo, ki zraste do 15 metrov v višino. Listi drevesa so usnjati, po zgornji strani svetlo zeleni in jajčasti s koničastim vrhom. Na veje so nameščeni premenjalno, imajo pa tri listne žile. Mladi lističi so rdečkaste barve. Cvetovi so združeni v pakobule in poženejo v zalistju. Barva drobnih cvetov je bela. Iz oplojenih cvetov se razvijejo plodovi v obliki drobnih jagod premera do 10 mm, ki ob dozoritvi postanejo rdeče vijolične barve. V vseh delih drevesa so eterična olja, ki imajo značilen vonj. Drevo že od nekdaj gojijo prav zaradi le teh.

Image

echo XXVII

Večerni zaton odzvanja v labirintu doživljanja, / trka na vrata želja, / išče spoznanje resnice. // Znova in znova se odpirajo svetovi večnosti, / ki jih slutijo oči, / božajo dlani čutenja. // Od kdo ve kdaj in od kdo ve kje prihaja beseda. / Skrivnostno odstira upanje / na mojem dvorišču galaksij in energije. ⁓ Vrata želja, Marko Pišljar

Image

ob robu vode

Ob robu vode sem si rad
umišljal drug svet pri nogah:
visoki in prostrani svod
obrnjen je slepil oko,
prišel se je z menoj
spoznat par drugih nog;
ko sem ob luži se igral,
je v njej povsem nov svet ležál.

Thus did I by the Water’s brink
Another World beneath me think;
And while the lofty spacious Skies
Reversed there abus’d mine Eys,
I fancy’d other Feet
Came mine to touch and meet;
As by som Puddle I did play
Another World within it lay.

⁓ Thomas Traherne, Sence v vodi / Shadows in the Water

Pastirji in angeli

Adoration of the Shepherds, Agnolo Bronzino

Prav v tistem kraju so pastirji prenočevali pod milim nebom in se čez noč vrstili na straži pri svoji čredi. Gospodov angel je stopil k njim in Gospodova svetloba jih je obsijala, da so se zelo prestrašili. Angel pa jim je rekel: »Ne bojte se! Glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudi. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Zveličar, ki je Kristus Gospod. Po tem znamenju ga boste spoznali: našli boste dete, povito v plenice in položeno v jasli.« In v hipu je bila pri angelu množica nebeških zborov, ki je hvalila Boga in govorila: »Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji.« ⁓ Lk 2,8-14

Bugenvileja

Bougainvillea

Sodi med plezalke in plazeče se vzpenjavke, ki oblikujejo dolge usločene poganjke, s katerimi se opore le oprijemajo. Veje so dolge in imajo trnate poganjke. Cvetovi so majhni beli, obdani z vijoličnimi, rdečimi ali rožnatimi ovršnimi listi. Običajno zraste do 4 metre visoko, lahko pa tudi precej višje in seže vse do 15 metrov. Listi so temno zeleni, gladki, bleščeči in različnih oblik. Njihova oblika je spremenljiva.

La Colombe d’Or

La Colombe d’Or, a hotel and restaurant in Saint-Paul-de-Vence founded by the Roux family, is as well known for its art as for its hospitality, with artists such as Léger, Matisse, and Picasso gifting works to the owners. A number of Calder’s gouaches adorn the walls, two mobiles hang in the restaurant, and a much-photographed large-scale standing mobile is installed alongside the emerald-green swimming pool.

Image

Let us endeavour to observe the human soul through an electron microscope, gradually progressing towards ever more powerful magnification. We bear witness to how all of man’s external features, together with his unique qualities, weaknesses, and virtues, disappear from the picture as the magnification increases. It is like an endless process of reduction that guides us in the direction of what is important. On this journey to the interior, we also leave behind all social, cultural, political, and religious contexts. In the end, we arrive at a fundamental net-like pattern. It could also perhaps be called the geometry of the human soul: clear and organised, serenely shaped, but above all, beautiful. At this depth, we are all so similar to one another that we recognise ourselves in everyone. ⁓ Arvo Pärt’s, Brückepreis acceptance speech, 2007

šumljanje

»Pojdi ven in se ustopi na gori pred Gospoda!« In glej, Gospod je šel mimo. Strašen in silen veter, ki cepi gore in lomi skale, je bil pred Gospodom. Gospod ni bil v vetru. Za vetrom je bil potres. Gospod ni bil v potresu. In za potresom ogenj. A Gospod ni bil v ognju. In za ognjem tiho, lahno šumljanje. Ko je Elija to slišal, si je zagrnil obraz s svojim plaščem, šel ven ter se ustopil ob vhodu v votlino. (1 Kr 19,11-13)

morje / sea

Potem je rekel svojemu služabniku: »Pojdi, poglej proti morju!« Šel je, pogledal in javil: »Nič ni!« Odgovoril je: »Vrni se sedemkrat tja!« Sedmič je javil: »Glej, oblaček vstaja iz morja, majhen kakor moška dlan!« Tedaj je Elija naročil služabniku: »Pojdi in povej Ahabu: ,Zaprezi in se odpelji, da te dež ne ujame!’« (1 Kr 18,43-44)

van Gogh

Vincent van Gogh, Irises, Saint Rémy de Provence, 1889

In May 1889, after episodes of self-mutilation and hospitalization, Vincent van Gogh chose to enter an asylum in Saint-Rémy, France. There, in the last year before his death, he created almost 130 paintings. Within the first week, he began Irises, working from nature in the asylum’s garden. The cropped composition, divided into broad areas of vivid color with monumental irises overflowing its borders, was probably influenced by the decorative patterning of Japanese woodblock prints.

“And that’s how it always is, you have to do several of them before you find a whole with character. Now here are the subjects of these 7 studies. The irises – View of the asylum at St-Rémy, no. 30 canvases.”

besede darovane

Besede darovane / padajo v objem zavedanja. / Od rojstva do smrti / se razžarjajo na nakovalu življenja, / Moje in Tvoje, / včasih razumljive ali samoumevne, / drugič spet neslutene in neprepoznavne, / se oplajajo v tisočletnem potovanju / od duše do duše. ⁓ Marko Pišljar, Odsevi bližine, 2021

Image

Srečanje

… Prišla si kot jutranja zarja. / Tvoj glas me je obudil, / mehkoba rose je oživila mojo dušo. / Bil je dan kot drugi, / pa vendar drugačen, / poln zaupanja, / kot prvi pogled slepca. / Vedel sem, da si ti, / skrivnostna harfa, / ki odzvanja v mojem srcu. ⁓ Marko Pišljar, Odsevi bližine, 2021

skušnje kraj

De pravi Bog se kliče Bog ljubezni, / de ljubi vse ljudi, svoje otroke, / de zemlja, kjer vijó viharji jezni, / je skušnje kraj, de so naš dom visoke / nebesa, de trpljenje in bolezni / z veseljam vred so dar njegove rôke, / de čudno k sebi vód’ otroke ljube, / de ne želi nobenega pogube. ⁓ Krst pri Savici, Krst, France Prešeren, 1835

Image

Ljudje, prižgimo luč! / Iz oken vsake hiše naj čez dežele in méje /srebrno seme seje, in zlo iz src nam briše. / Prižgimo luč, ljudje!/ Ljudje, prižgimo luč! / Saj kdaj že plamen sveče pokaže kod in kam / gre prava pot do sreče, ko človek tava sam. / Prižgimo luč, ljudje! ⁓ Fran Milčinski–Ježek

Image

Pot do krstilnika je bila speljana tako, kot si jo je že ves čas zamišljala. Tudi potem, ko se je že spustila po ógradih in je hodila med suhimi travami ob potoku, je bila še zmeraj čudno vznemirjena. Zdelo se ji je, da sveta vendarle ni držalo pokonci vse tisto, na kar so se ljudje najbolj zanašali. Betonski zidovi, opečnate strehe, železne ograje, polni hlevi, preorane njive, debele denarnice, nedeljski nakit – vse to je bilo zgolj imetje, ki je sicer dajalo veljavo, ni pa zmeraj tudi osrečevalo. Gospa Julija je zaradi bogastva prehodila dolgo pot do Amerike in nazaj, nagledala se je sveta in se naužila razkošja, na koncu pa je obsedela v samoti in se je zares veselila le tega, da bo lahko pomirjena umrla. Videti je bilo, kot da jo je tisto, zaradi česar je šla tako daleč v svet, že ves čas čakalo tu doma in sploh ni bilo iz nečesa, kar bi se dalo prijeti z rokami. Tega se tudi ni dalo kupiti ali ukrasti. Tako je vsaj to razumela Trejzka, ki je ob vsej vznesenosti zdaj po otročje stopala v luže. Njeno srce je bilo namreč na lepem tako polno radosti, da bi lahko tudi pela. Ko pa je priskakljala do studenca pod püklom, h kateremu je vsak dan prihajala po vodo, je bila že tako vročična, da se je morala odžejati. Obrala si je krilo in z golimi koleni pokleknila na brvno, ki so ga lišaji in alge že povsem prerasli. Voda v zajetju je bila mirna in temna kot bučno olje. Šele, ko se je nagnila nad gladino, je v njej uzrla svoj obraz in se kar malce zdrznila. Presenetilo jo je, da se je še kar smehljala, čeprav se tega ni več zavedala. »Trejzka!« si je rekla. »Kaj te razganja?« se je vprašala in se skušala zresniti. A njen dolgi in popačeni obraz v vodi se je še kar smejal. »Saj imaš prav,« je šepnila in mu pomežiknila. »Zakaj bi bilo kaj narobe, če je človek malo vesel,« je rekla glasneje in se zasmejala iz grla. Zdaj je svoj smeh tudi slišala in si je zopet pritrdila. Ni bilo prav, da se je vmes odvadila smejati. Leta, ki so se vse prehitro dodajala, so jo preslepila in zresnila. Pozabila je na tisti norčavi smeh, ki ga še tako pomanjkanje in stiska nista mogla utišati. Ko je bila še dekle, so se s sestrami pogosto tako hihitale. Smejale so se, ko so šle lačne spat, saj smeh je bil po svoje hranilen. In smejale so se včasih že, ko so lezle s pogradov in se prebujale v jutra, ki so se zdela lepa, čeprav niso veliko obetala … ⁓ Kurji pastir, Feri Lainšček, Beletrina 2020

Matisse

Henri Matisse, Devica z Detetom, Kapela rožnega venca / Matisse Chapel in Vence

Posebej me je prevzela kapela, ki jo je mojster ustvaril nekaj let pred smrtjo in jo opremil z vitraji ter monumentalnimi črtnimi risbami na stenah, obloženih z belimi keramičnimi ploščicami. Pri ustvarjanju velike podobe Marije z Detetom se je slikar odločil za asketsko upodobitev brez zunanjih olepšav. Skozi preproste črne poteze, ki poudarjajo svetlečo belino podlage in nakazujejo figuri matere z otrokom, sije močna duhovna energija notranje, fizičnim očem nevidne lepote in miline. Novorojeno dete je krhko, a ni nebogljeno. Pogumno raste iz materinega naročja in razpira roki v obliki križa, kot da želi objeti ves svet. ⁓ Matej Metlikovič

Bajec

Marijina kapelica na Vremščici, Darinka Bajec, 2014

Devica, mati, sinu hči prelepa / in kot nihče ponižna in visoka, / ti dopolnitev božjega si sklepa. / Človeško je naravo tvoja roka / povzdignila tako, da izvolila / Beseda za svoj dom je nje otroka. / Ljubezen večno ti si zanosila, / ki v njeni tu gorkoti zopet živi / nebeška roža je tak cvet rodila. / Tu gori tvoj obraz nam ljubeznivi / je sončna luč, a zemlje umirajoče / studenec upanja si neusahljivi. ⁓ Dante Alighieri, Božanska komedija, Raj XXXIII, 1-12

Murillo

Bartolomé Esteban Murillo, Adoration of the shepherds

Pastirji so bili v kruti vsakodnevni borbi za preživetje potisnjeni tako na rob, da so odvrgli vsako izumetničenost, neiskrenost, zvijačnost, preračunljivost … Zmožni so bili prepoznati resnico – sploh, kar so videli in slišali s svojimi do konca izostrenimi čutili. Ni jih vznemirilo in motilo, da je šlo tisto noč za nenavadne pojave, kot je pesem z neba in neobičajno naročilo. Imeli so pogum, da so to, kar so morali storiti, storili. Predvsem pa so znali biti pristno spoštljivi pred tistim, za kar so čutili, da jih presega. V njihovi notranjosti je bilo dovolj prostora, da se čudijo in občudujejo, saj niso bili prenapolnjeni s sabo. Kot taki so bili kljub svoji neomikanosti in samosvojosti izjemni prvi častilci – iskreni, zavzeti in preprosti. ⁓ Alenka Klemenc

Image

Šelestenje

Šla sem sama
po mahovju
daleč,
daleč iz vasi,
kjer se vse
razredči
in staplja,
ni glasov
in ni ljudi.
Si v telesu
in brez telesa,
je še zemlja
in že nebesa.
Slišiš samo
utrip srca:
bije,
bije vedno
počasneje,
bije,
bije vedno
tiše
in ljubeče
šelestenje
ogovarja ga
z vrhov
in ga nosi
vedno
više.

Bruna Marija Pertot, Ti navdih in jaz beseda, Mladika, 2007

Leto 999

platana, Štivan, september 2020

Tudi drugi Rebulovi zgodovinski romani niso samo zgodovinski, temveč so tudi nekakšen obračun z aktualnostjo, a roman Maranathà ali Leto 999 je aktualen – ne aktualističen! – v še prav posebnem pomenu te besede. Gre vendar za leto 999, katerega tisočletno ponovitev, namreč leto 1999, bomo prav kmalu dočakali. In kakor tedaj, človeštvo tudi sedaj vedno bolj ugiba, kaj se utegne ob tej koledarski meji prelomiti in spremeniti. Ne manjkajo, prav kakor tedaj, tudi napovedi o koncu sveta ali pa vsaj o veliki prelomnici, po kateri bo človeštvo živelo popolnoma drugače, kakor živi sedaj. V romanu odseva celotno sodobno življenje in njegova velika vprašanja, avtor pa je prav tako resno obdelal zgodovinsko kuliso, na ozadju katere bralec to aktualno stisko podoživlja. Mislim, da v sodobni, ne le slovenski, temveč tudi evropski prozi, zlepa ni dela, ki bi tako plastično uprizorilo vso stisko in zmedo tega koledarsko prelomnega časa, kakor prav ta Rebulov roman. ⁓ Vinko Ošlak, 1996

Image

vandrovček

Ljubezen je, ki naša pota vodi, / in uravnava sleherni korak; / popotnica ob veliki Svobodi, / Svetloba, ki prežene slednji mrak! … // Ljubezen je, ki lica nam obseva, / ki nam ožarja duše in oči; / varuh noči, oznanjevalka dneva, / angel, ki nas v Resničnost napoti! … // Ljubezen je nenehno darovanje, / razdajanje, ki konca ne pozna, / čaščenje Večnega, nesmrtne sanje, / stremljenje lačne duše do Neba! … // Ljubezen je odgovor na vprašanje, / popotnik je in pot in potovanje! … ⁓ Potovanje ljubezni, Jaka Košir, Srečanje z angelom, Celjska Mohorjeva družba, 2008