Leto 999

platana, Štivan, september 2020

Tudi drugi Rebulovi zgodovinski romani niso samo zgodovinski, temveč so tudi nekakšen obračun z aktualnostjo, a roman Maranathà ali Leto 999 je aktualen – ne aktualističen! – v še prav posebnem pomenu te besede. Gre vendar za leto 999, katerega tisočletno ponovitev, namreč leto 1999, bomo prav kmalu dočakali. In kakor tedaj, človeštvo tudi sedaj vedno bolj ugiba, kaj se utegne ob tej koledarski meji prelomiti in spremeniti. Ne manjkajo, prav kakor tedaj, tudi napovedi o koncu sveta ali pa vsaj o veliki prelomnici, po kateri bo človeštvo živelo popolnoma drugače, kakor živi sedaj. V romanu odseva celotno sodobno življenje in njegova velika vprašanja, avtor pa je prav tako resno obdelal zgodovinsko kuliso, na ozadju katere bralec to aktualno stisko podoživlja. Mislim, da v sodobni, ne le slovenski, temveč tudi evropski prozi, zlepa ni dela, ki bi tako plastično uprizorilo vso stisko in zmedo tega koledarsko prelomnega časa, kakor prav ta Rebulov roman. (Vinko Ošlak, 1996)

Image

vandrovček

Ljubezen je, ki naša pota vodi, / in uravnava sleherni korak; / popotnica ob veliki Svobodi, / Svetloba, ki prežene slednji mrak! … // Ljubezen je, ki lica nam obseva, / ki nam ožarja duše in oči; / varuh noči, oznanjevalka dneva, / angel, ki nas v Resničnost napoti! … // Ljubezen je nenehno darovanje, / razdajanje, ki konca ne pozna, / čaščenje Večnega, nesmrtne sanje, / stremljenje lačne duše do Neba! … // Ljubezen je odgovor na vprašanje, / popotnik je in pot in potovanje! … (Potovanje ljubezni, Jaka Košir, Srečanje z angelom, Celjska Mohorjeva družba, 2008)

Image

čebelica Maja in sramežljivi Filip

Si sveglia il mondo lo accarezza il sole / si sveglia l’ape Maia dentro un fiore / Apre i suoi occhi sorridenti / stropiccia le sue ali trasparenti // Vola, vola, vola vola, vola l’ape Maia / gialla e nera nera e gialla, tanto gaia / Vola sopra un monte, sfiora il cielo / per rubare il nettare da un melo // Vola, vola, vola vola, vola l’ape Maia / gialla e nera nera e gialla, tanto gaia // Il grillo canterino s’è svegliato / fa la serenata a tutto il prato / In quel prato verde come il mare / l’importante è un fiore da trovare Bzzzzzzzz

Pregelj

Marij Pregelj, Oče (Ivan Pregelj)

Bilo mi je dano

na zemljo priti / in znati / ljubiti, / po morju iti / in ne utoniti, / živeti / in biti / in nikdar miniti, / v atome luči / in svetlobe / se zliti, / prebiti zid / zemskosti / in časa, / se spet prebuditi. // Ne več na tem / svetu: / doma, / pri Očetu. Bruna Marija Pertot, Črnike dobre na nabrežju, Mladika 2011

Pregelj

Ivan Pregelj se je rodil 27. oktobra 1883 pri sv. Luciji na Tolminskem, današnjem Mostu na Soči. Pripovednik, dramatik, pesnik, esejist in literarni kritik. Gimnazijski profesor. Avtor romanov Tolminci, Plebanus Joannes, Bogovec Jernej ter novel Matkova Tina, Regina Roža ajdovska in Thabiti kumi.

»Še v družbi z menoj je bil samotni vandrovec. […] Hodil je in hodil in hoja sama mu je bila v užitek in slast. Bil je ves v hoji, iz poti zlit in del poti.« (Bazilija Pregelj)

Pri sv. Mavru / Da San Mauro / At St. Maurus

Cerkvica je s prvo omembo leta 1192 najstarejša cerkev v kraju in okolici. Nanjo je vezano tudi najzgodnejše znano poimenovanje Mosta na Soči: In ponte Sancti Mauri, St. Mauro, Sankt Maurus Bruck.

Nominata già nel 1192, è la chiesa più antica del Most na Soči (Ponte sul Soča). è dalla chiesetta che deriva le denominazione del luogo Maurus Bruck.

Soči

Krasna si, bistra hči planin, / Brdka v prirodni si lepoti, / ko ti prozornih globočin / nevihte temne srd ne moti — / krasna si, hči planin! / Tvoj tek je živ in je legak / ko hod deklet s planine; / in jasna si ko gorski zrak / in glasna si, / kot spev krepak / planinske je mladine — / krasna si, hči planin! / Rad gledam ti v valove bodre, / valove te / zelenomodre: / temna zelen planinskih trav / in vedra višnjevost višav / lepo se v njih je zlila; / na rosah sinjega neba, / na rosah zelenih gora / lepoto to si pila — / krasna si, hči planin! … Simon Gregorčič

Image

Oj, Triglav

Oj, Triglav, moj dom, kako si krasan / kako me izvabljaš iz nizkih ravan / v poletni vročini na strme vrhe, / da tam si spočije v samoti srce // kjer potok izvira v skalovju hladan, / oj Triglav, moj dom, kako si krasan. // Oj Triglav, moj dom, četudi je svet / začaral s čudesi mi večkrat pogled, / tujina smehljaje kazala mi kras, / le nate sem mislil ljubeče ves čas, / o tebi sem sanjal sred’ svetlih dvoran, / oj Triglav, moj dom, kako si krasan! // Oj Triglav, v spominu mi je tvoj čar, / zato pa te ljubim in bom te vsekdar / in zadnja ko ura odbila mi bo, / pod tvojim obzorjem naj spava telo, / kjer radostno ptički naznanjajo dan, / oj Triglav, moj dom, kako si krasan!

dobro jutro, sonček

Dobro jutro, sonček! / Kje si se mudil, / da tako si pozno / čez goré prisil. // Ali teti luni / tam si krajšal čas, / ali k zlatim valčkom / morskim šel si v vas? // »K zlatim valčkom morskim / nisem stopil v vas, tudi k teti luni / ne za kratek čas. // V daljnem kraju rože / prelepo cvetó, / so pri njih ostali / žarki za goró. / Tam iskal sem žarkov, skupaj sem jih zbral, / da ustrežem tebi, / sem ti jih poslal. // Ne zameri, deček, / da sem se zamudil, / saj zato pozneje / si se ti prebudil!« Srečko Kosovel, Deček in sonce

Image

maj

Tedaj me je peljal nazaj k tempeljskemu vhodu. In glej, izpod tempeljskega praga je privrela voda, proti vzhodu, zakaj ospredje templja je gledalo proti vzhodu. Voda pa je tekla od spodaj od desne strani templja, južno od oltarja. Nato me je peljal ven skozi severna vrata ter me vodil zunaj okrog do zunanjih vrat, ki gledajo proti vzhodu. In glej, voda je žuborela od desne strani. Mož je šel z merilno vrvico v svoji roki proti vzhodu; zmeril je tisoč komolcev in me peljal po vodi, ki mi je segala do gležnjev. Zmeril je zopet tisoč komolcev in me peljal po vodi, ki mi je segala do kolen. Zopet je zmeril tisoč komolcev in me peljal po vodi, ki mi je segala do ledij. Zopet je zmeril tisoč komolcev; tedaj je bila reka, ki je nisem mogel prebresti; zakaj voda je tako narastla, da je bila voda za plavanje, reka, ki je ni bilo mogoče prebresti. Tedaj mi je rekel: »Ali si videl, sin človekov?« Potem me je peljal nazaj po bregu reke.

Ko sem se vračal, sem videl na bregu reke na obeh straneh silno veliko drevja. Rekel mi je: »Ta voda teče v vzhodni okraj in vrvra dol v pustinjo in dospe v Mrtvo morje. Ko pride tja, postane voda Mrtvega morja zdrava. Vsakršno živo bitje, ki se tam giblje, oživi, kamor koli se izlije reka; tedaj bo silno veliko rib. Zakaj če pride ta voda tja, ozdravi Mrtvo morje in ostane pri življenju vse, kar doseže reka. Ob njej bodo stali ribiči. Od Engadov do Engalima bo prostor za sušenje mrež. Rib bo v silno veliki množini kakor rib v Velikem morju. Močvirja in mlakuže v njeni bližini pa ne bodo postale zdrave; odločene so za pridobivanje soli. Na obeh bregovih reke bo rastlo vsakovrstno drevje z užitnim sadjem; listje mu ne ovene in sad mu ne mine. Vsak mesec bo nov sad rodilo; zakaj voda, ki ga napaja, teče iz svetišča. Njegov sad bo za jed in njegovo listje za zdravilo.« (Ezk 47, 1-12)

Image

ploha / acquazzone / downpour

Hrastovlje / Cristoglia

Ime naselja naj bi izhajalo iz ogljarskih dejavnosti takratnih prebivalcev (s korenom besede »hrast-oglje«) ali pa preko italijanskega poimenovanja romarske poti Via del Cristo, iz katere naj bi se razvila beseda Cristovia, nato Hrastovia in nazadnje Hrastovlje.

Mednarodno prepoznana je vas postala leta 1949, ko je domačin, kipar Jože Pohlen, v lokalni cerkvi Svete Trojice, enem izmed najstarejših objektov v Istri, razkril freske Mrtvaški ples.

Materica

Fedrigoni Materica carte

Materica è realizzata con fibre di cotone che donano morbidezza alla superficie, con fibre riciclate e con particolari fibre di pura cellulosa che conferiscono volume e garantiscono un’alta resistenza meccanica, ideale per tutte le lavorazioni di cartotecnica.

Materica is crafted in cotton fibers that give softness to the surface, recycled fibers and with special pure cellulose fibers that add volume and strength, making it ideal for all paper crafts.

Image

O’Keeffe

Georgia O’Keeffe, Music – Pink and Blue No.1, 1918

While painting, O’Keeffe occasionally listened to music, translating her emotions onto paper. She herself was not very musical, she loved to sing but acknowledged that she couldn’t – so she painted.

svetloba / light / valgus

Ma võiks oma muusikat võrrelda valge valgusega, milles sisalduvad kõik värvid; ainult prisma võib neid värve üksteisest eraldada ja nähtavaks teha; selleks prismaks võiks olla kuulaja vaim.

I could compare my music to white light which contains all colours. Only a prism can divide the colours and make them appear; this prism could be the spirit of the listener. (Arvo Pärt)

Laulasmaa

Arvo Pärdi Keskus, Laulasmaa

The Arvo Pärt Centre was founded in 2010 in Laulasmaa by the family of the composer. In the beginning, the Centre was hosted in a private house-turned-archive called Aliina. In the context of Pärt’s music, this name symbolises new beginnings. It was his piano piece Für Alina (Estonian: Aliinale) that served as the starting point for his tintinnabuli music in 1976. In its early years, the main tasks of the Centre were building and organising the archive and creating a digital information system. However, in order to open the archive to researchers and begin offering educational and concert activities, a new and much larger building was needed. To find the most suitable solution, an international architectural competition was announced in June 2014, which was won by Fuensanta Nieto and Enrique Sobejano from Nieto Sobejano Arquitectos. Construction work on the new building began in March 2017, with the Arvo Pärt Centre opening its doors to visitors on 17 October 2018.

Elbphilharmonie

The Elbphilharmonie is a concert hall in Hamburg, Germany. It is one of the largest and most acoustically advanced concert halls in the world. A visit is a special experience for all the senses. The music, of course, takes centre stage. In the Grand Hall this assumes a double meaning: the terraced rows of seats rise up high around the stage in a circle. This creates an extraordinary sense of proximity to the musical action. Especially since Yasuhisa Toyota’s acoustics make every note ring out as clear as crystal. As you make your way around the building, there are amazing views to discover at every turn. Because this concert hall – designed by the Swiss architects Herzog & de Meuron – was built right in the middle of the Elbe River.

Pärt

Arvo Pärt – Tallinn Chamber Orchestra, Tõnu Kaljuste | Elbphilharmonie LIVE

Dass Arvo Pärt heutzutage einer der meistgespielten lebenden Komponisten ist – daran hatten Manfred Eicher und sein Label ECM in den 80er Jahren einen großen Anteil. Mit der Veröffentlichung von Pärts Stück »Tabula Rasa«, das Manfred Eicher damals zutiefst beeindruckte, gelang ECM eine Jahrhundert-Aufnahme. Und auch Arvo Pärts spirituelle Klangsprache wurde durch die Platte einer immer noch wachsenden Zuhörerschar näher gebracht. Im Rahmen eines Portrait-Konzerts wurden in der Elbphilharmonie einige von Pärts bedeutendsten Werken aufgeführt. Die Interpreten sind allesamt absolute Pärt-Experten, Wegbegleiter der ersten Stunde und auf einigen der bekanntesten Pärt Einspielungen zu hören – das Tallinn Chamber Orchestra, der Estonian Philharmonic Chamber Choir und Dirigent Tõnu Kaljuste.

Arvo Pärt Centre

Arvo Pärdi Keskus, Laulasmaa, Estonia

The Arvo Pärt Centre is a foundation responsible for maintaining the personal archive of classical composer Arvo Pärt and operating as an information centre on the composer and his works. The centre is located in the coastal village of Laulasmaa in Lääne-Harju Parish, Estonia, about 35 kilometres to the west from Tallinn. It was established in 2010 by the Pärt family. In October 2018 the new building of the centre, designed by Spanish architects Fuensanta Nieto and Enrique Sobejano, was opened to the public.

Image

nedokončno XXXV /inconclusive XXXV /inefficacia XXXV

Cvetenje pen, čeljust neba / in zemlje, sklenjena, / a veter? lahka perutnica / zraka med zobmi, in ptica, // pokapana s tišino, se ugreza / v snov. sončna obreza / mehkega prostora, davna slika / v duhu? česa se dotika? // a zrenje? v prazen prvi plan / do rezkosti približan dan, / razgrnjeno. v njem vtkana sled // iz volje v čas. v vosku razpet / ptičji napor, prežgani lok / prehoda, težnost temen blok.

Ikar, Niko Grafenauer, Štukature, 1975

Chagall

Marc Chagall, La Vie, 1964

The painting incorporates all the themes that characterized his work. In a pyrotechnical burst of color, it depicts the painter’s youth and Hebraic inspiration, his fabulous imaginary world peopled with clowns, musicians and acrobats, his fairytale animals, maternity – in short, an ode to life.

kalejdoskop

Kalejdoskop makrokozmosa / je mikrokozmos. / Svetlikanje rose. / Dehtenje oči. / Ali je trava zelena? / Človek je bel. / Gibanje. Muzika. / Črke rasto v prostor. / Glasovi so kakor stavbe. / Prepih vetrov. / Kozmos, kozmos, kozmos. / Magija prostora. / Svetlikanje prostora. / Skozi pesem / sije luč duše, / svetloba besede, / ki je kot mavrično steklo. / Ne oživljajte mrtveca! / prirodopis = duhovna veda, / geografija = veda o človeku, / politika = veda o razumu. / Srce, srce, srce. / Konstruktivnost opaža / kozmos v predmetu.

Kalejdoskop, Srečko Kosovel

Image

Idrija /Lo Iudrio /Judri

Il torrente ha origine ad ovest di Volzana /Volče (Slovenia) e per metà del suo corso fa da confine tra i due stati; la parte bassa invece segna la demarcazione tra la provincia di Udine e quella di Gorizia. Dopo aver attraversato i comuni di Drenchia e Stregna, scorre nei pressi di Prepotto e Dolegna del Collio, fa da separazione tra i comuni di Cormons e San Giovanni al Natisone, delimita il confine occidentale del Collio e, dopo 55 km, si getta nel fiume Torre nei pressi del comune di Romans d’Isonzo.

Divje maline / Wild raspberries

Rubus idaeus (Rosaceae)

Malina najverjetneje izvira iz Grčije, čeprav je dandanes poznana po vsej Evropi, pa tudi v Aziji in Severni Ameriki. Maline poznamo kot sadež, ki raste na vrtovih in obrobjih gozdov na grmičevju in je izredno okusno. Plodovi dozorijo pozno poleti. Maline imajo veliko zdravilnih učinkov. Svetujejo se bolnikom s srčnimi boleznimi in sladkornim bolnikom, pa tudi pogosto nervoznim. Celo vonj malin naj bi deloval pomirjevalno na organizem. Manj poznana pa je uporaba malinovih listov, ki se najpogosteje uporabljajo v obliki čaja.

Gertler

Jana Gertler, Minstrel, 1980

The bright atmosphere of the Minstrel camouflages the monologue-like musical appearance. In the luminous nostalgic state of after-break cover, David himself contemplates us. The quietude and the state of calmness make the unheard melody vibrate even after the violin bow is silent. The gingery asperities of the works have savour, and the dense texture of the burnt granules must be felt in ancient key. The mythical figure of the young man, conceived as if from the dust of Petra, is torn from the mysterious legends of the past. I do not know why they give me the impression that he just sang for the righteous.
Adrian Buga, Jana Gertler, Imagini din spatele frunţii /Images from behind the forehead, 2013

Rodin

Auguste Rodin, Calaijski meščani /The Burghers of Calais /Les Bourgeois de Calais

The Burghers of Calais, commemorating an episode during the Hundred Years’ War between England and France, is probably the best and certainly the most successful of Rodin’s public monuments. Rodin closely followed the account of the French chronicler Jean Froissart stating that six of the principal citizens of Calais were ordered to come out of the besieged city with heads and feet bare, ropes around their necks, and the keys of the town and the castle in their hands. They were brought before the English king Edward III, who ordered their beheading. Rodin portrayed them at the moment of departure from their city led by Eustache de Saint-Pierre, the bearded man in the middle of the group. At his side, Jean d’Aire carries a giant-sized key. Their oversized feet are bare, several have ropes around their necks, and all are in various states of despair, expecting imminent death and unaware that their lives will ultimately be saved by the intercession of the English queen Philippa. The arrangement of the group, with its unorthodox massing and subtle internal rhythms, was not easily settled.

Image

echo XXI

Robidje okrog apside se je bilo izrjavelo od suše, tudi bližnji visoki gaj je mrlel od poznopoletne utrujenosti, a tolmun spodaj je, suveren nad letnimi časi, v neslišnem vrenju srkal vodo izpod skale in jo odlival v strugico in v reko. (Zeleno Izgnanstvo, Alojz Rebula, Slovenska matica, 1981)

Albicija

Albizia julibrissin /Silk tree /Persischer Seidenbaum / Gaggia Arborea

Albizia julibrissin znana tudi kot svilnata albicija je majhno, pokončno, široko rastoče listopadno drevo ali velik, košat grm. Krošnja široka, nizko kupolasta, svetla. Veje široko razprte, vodoravne do rahlo povešave. Listi fino dvakrat pernato deljeni, ovalni, s številnimi ozko suličastimi listnimi krpami; zeleni. Cvetovi v ovršnih socvetjih, kroglasti, s številnimi dolgimi nitastimi prašniki, zeleno-beli do svetlo roza. Cvetenje: julij-september. V hudih zimah lahko delno pozebe, a se hitro obraste iz debla. Najbolje uspeva na dobro odcednih, delno peščenih tleh na toplih zavetnih rastiščih.

Indijska lagerstremija

P1000693

Lagerstroemia Indica /Crape Myrtle

Malatesta Temple

P1000677

Malatesta Temple /Tempio Malatestiano, Rimini

The Tempio Malatestiano is the unfinished cathedral church of Rimini, Italy. Officially named for St. Francis, it takes the popular name from Sigismondo Pandolfo Malatesta, who commissioned its reconstruction by the famous Renaissance theorist and architect Leon Battista Alberti around 1450. San Francesco was originally a thirteenth-century Gothic church belonging to the Franciscans. The original church had a rectangular plan without side chapels, with a single nave ending with three apses. The central one was probably frescoed by Giotto, to whom is also attributed the crucifix now housed in the second right chapel. Malatesta called on Alberti, as his first ecclesiastical architectural work, to transform the building and make it into a kind of personal mausoleum for him and his lover and later his wife, Isotta degli Atti. The execution of the project was handed over to the Veronese Matteo di Andrea de’ Pasti, hired at the Estense court. Of Alberti’s project, the dome that appears in Matteo’s foundation medal of 1450—similar to that of the Pantheon of Rome and intended to be among the largest in Italy—was never built.

Kaprovec

Navadni kaprovec /Capparis spinosa

Navadni kaprovec je močno razvejen, do 1,5 m visok listopadni grm s krat­kimi debelci in povešenimi ali plazečimi trnatimi poganjki. Listi so preme­njalno razporejeni, enostavni, širokojajčasti do okroglasti, celorobi, 1-6 cm dolgi in približno enako široki, topi ali izrezani, debeli, kratkopecljati, ob žilah včasih nekoliko rdečkasto obarvani. Cvetovi izraščajo posamezno v osi listov in so hitro minlji­vi, saj zjutraj zacvetijo, sredi dneva pa že ovenijo. Cvetovi so dolgopecljati in 5-7 cm široki. Plod je do 5 cm dolga in do 2,5 cm debela, večse­menska mesnata zelena, pozneje rdečkastorjava jagoda. Nasoljene ali v kis vložene cvetne brste (kapre) uporabljamo kot zna­čilno sredozemsko začimbo. Navadni kaprovec je avtohtono razširjen v vsem Sredozemlju, na Krimu in ponekod v zahodni Aziji. Njegova avtohtonost v Sloveniji, kjer je redek, ni povsem jasna.

Image

Val Tiberina

L’aspetto del paese è bellissimo: immagina un immenso anfiteatro quale soltanto la natura può crearlo. …Benché vi sia abbondanza di acqua non vi sono paludi perché la terra in pendio scarica nel Tevere l’acqua che ha ricevuto e non assorbito…; il terreno si innalza così dolcemente e con una pendenza quasi insensibile, che, mentre ti sembra di non essere salito sei già in cima. Alle spalle hai l’Appennino…. Conosci ora perché io preferisco la mia villa “in Tuscis” a quella di Tuscolo, Tivoli e Preneste.

Plinio il Giovane (61-113) in una lettera scritta all’amico Apollinare

Image

listje poganja /spuntano le foglie

O, da sem list zeleni

O, da sem list zeleni na večnem drevesu ljudi, / o, da bi mogel na njem zeleneti, / šumeti, v vejah gnezditi kot ptič gnezdi, / o, da bi mogel z njimi živeti! // O, da sem potnik pod težkim zelenjem vrtov, / da mogel bi v vlažne daljine kot v vino nevidno zarje namakati, // rasti v šumenju ros, kaliti v dihu vetrov, / o, da bi mogel mirno, tiho po cesti korakati! // Ali da bi v vetrovih rasel z belimi prsti korenin / in bi mogel kontinente nove dojeti vase, izpeti / tiho moč noči, grozo sivo v brezbrežju globin – / da nehal bi krvaveti, o, da bi mogel umreti! – Srečko Kosovel

Oh, essere una verde foglia

Oh, essere una foglia verde sull’eterno albero dell’ umanità / e lassù poter verdeggiare, / stormire e fare il nido tra i rami come un uccello, / oh, poter vivere con la gente! // Oh, essere un viandante sotto il folto verde dei giardini, / intridere le aurore nelle molli lontananze come in un vino invisibile, // crescere nel bruire delle rugiade, germogliare nel soffio dei venti, / oh, poter marciare tranquillo e silenzioso per la strada! // Oppure crescere nei venti con le bianche dita delle radici / e poter racchiudere in me nuovi continenti, esaltare / la silente forza della notte, il grigio terrore nelle smisurate profondità – – / oh, cessare di sanguinare e poter morire! – traduzione Jolka Milič

Image

Val di Chiana

Non è possibile vedere campi più belli; non vi ha una gola di terreno la quale non sia lavorata alla perfezione, preparata alla seminazione. Il formento vi cresce rigoglioso, e sembra rinvenire in questi terreni tutte le condizioni che si richieggono a farlo prosperare. Nel secondo anno seminano fave per i cavalli, imperocché qui non cresce avena. Seminano pure lupini, i quali ora sono già verdi, e portano i loro frutti nel mese di marzo. Il lino pure è già seminato; nella terra tutto l’inverno, ed il freddo, il gelo lo rendono più tenace.
                                                                                                    Johann Wolfgang von Goethe, Viaggio in Italia

La Fontana Maggiore

The Fontana Maggiore is a monumental medieval fountain located between the cathedral and the Palazzo dei Priori in the city of Perugia in Italy. It was made between 1277 and 1278 by sculptors Nicola Pisano and Giovanni Pisano.

San Michele Arcangelo

Chiesa di San Michele Arcangelo, Perugia

San Michele Arcangelo, also known as Sant’Angelo, is a paleo-Christian temple in the city of Perugia in Umbria. The circular building dates to the 5th to 6th century, and incorporates corinthian capped columns from a prior pagan temple. It is dedicated to the Archangel Michael, whose churches were often located in elevated spots.

Raffaello

Raffaello Sanzio da Urbino, Scuola di Atene /The School of Athens, Palazzi Apostolici, Stato della Città del Vaticano

Zenone di Cizio, Epicuro, Federico II Gonzaga, Severino Boezio, Averroè, Pitagora, Telaugue, Alcibiade, Antistene, Kalokagathia greca, Eschine, Parmenide, Socrate, Eraclito, Platone, Arisotele, Diogene di Sinope, Plotino, Euclide, Claudio Tolomeo, Apelle, Protogene

Michelangelo

Michelangelo Buonarroti, La Cappella Sistina, Musei Vaticani, Roma, 1508-1512

Named after Pope Sixtus IV, the Sistine Chapel is perhaps the most famous chapel in the world. It is renowned both for its function as the Papal Conclave and for its incredible artwork. The ceiling and western wall of the Sistine Chapel are adorned with some of the most astonishing paintings in the world created by the famous artist. The middle section depicts nine stories from the Book of Genesis, including the renowned ‘Creation of Adam’ where the hand of God is seen reaching to Adam to instill him with life. Despite being one of the most celebrated works of art in history, Michelangelo was originally hesitant to paint the ceiling of the chapel for he considered himself as more of a sculptor than a painter.

 

Giotto

Giotto, St. Francis Preaching to the Birds, 1295-1300, Fresco, St. Francis Upper Church, Assisi, Italy

Najvišji, vsemogočni, dobri Gospod, / tebi hvala, slava in čast in ves blagoslov. / Tebi, najvišjemu, edinemu pristoji / in nihče ni vreden tebe imenovati. // Hvaljen, moj Gospod, z vsemi tvojimi stvarmi, / posebno s soncem, velikim bratom, / ki razsvetljuje dneve in nas. / Lepo je in v velikem sijaju žari. / Tebe, Najvišji, odseva. // Hvaljen, moj Gospod, v sestri luni in zvezdah; / ustvaril si jih na nebu jasne, dragocene in lepe. // Hvaljen, moj Gospod, v bratu vetru in zraku, / v oblačnem in jasnem, / sploh vsakem vremenu, / s katerim ohranjaš svoje stvari. // Hvaljen, moj Gospod, v naši sestri vodi; / mnogo koristi ponižna, dobra in čista. // Hvaljen, moj Gospod, v našem bratu ognju, / v katerem nam noč razsvetljuješ; / lep je in vesel in krepak in močan. // Hvaljen, moj Gospod, v naši sestri zemlji, / ki nas kakor mati hrani in nam gospodinji, / in prinaša različno sadje / in pisane rože z zelenjem. // Hvaljen, moj Gospod, v onih, / ki zaradi tvoje ljubezni odpuščajo, / in prenašajo slabosti in trpljenje. / Blagor njim, ki ostanejo v miru, / zakaj ti, Najvišji, jih boš kronal. // Hvaljen, moj Gospod, v naši sestri smrti, / ki ji nihče v življenju ne uide. / Gorje njim, ki umrjejo v smrtnem grehu, / a blagor njim, ki počivajo v tvoji najsvetejši volji, / zakaj druga smrt jim ne bo mogla storiti žalega. // Hvalite in poveličujte mojega Gospoda in zahvalite se mu in služite mu / v veliki ponižnosti.

Sončna pesem, Sveti Frančišek Asiški

Monet

 Claude Monet, Impression, Sunrise

This work was painted at Le Havre in 1873. It was one of the nine works that he showed at the First Impressionist Exhibition of 1874. Of all those displayed there, this is probably the most famous picture, not so much because of any crucial status within Monet’s oeuvre, but rather for the criticism it attracted from the reviewers, which gave rise to the name of the movement.

Kobilica

Ivana Kobilica, Oton Župančič, 1922

O, da mi je priti do svoje podobe! / Da bi jo zagledal jasno pred seboj! // Mračna je znotraj v meni mračnem, / vsega prešinja me, vsega prebada, / razprezajoča se v svojo rast… / In navznoter jo tipljem, / z vsem bitjem, slepec, tipaje, / in rastem ž njeno rastjó, / ž njo vred tavaje, / kam, sam ne vem… // O, da mi je priti do svoje podobe! / Da bi jo zagledal pred seboj! // Glej: Ali ni človek kakor drevo, ki bi raslo iz svojega semena, iz svoje srede na štiri strani… / pa ga bije vihar / in mu veje kodrá in krivenči, / da izgreši svoje štiri smeri / in ne more do svoje podobe? … // O, da mi je priti do svoje podobe! / Da bi jo zagledal pred seboj! // Je: kdor je šel od konca s smerjó, / kdor sméri ostàl je do kraja zvest // in ves se pognàl je v samo rast: / tak, kadar nazadnje razpnè roké / kot mož, ki se pretegne v dan, / merèč tkanino večnih sanj, / pokaže nam svojo podobo: križ… // O, da nam je priti do svoje podobe, / i meni i tebi, narod moj!

Oton Župančič, Podoba, V zarje Vidove