Bartolomé Esteban Murillo, Adoration of the shepherds

Pastirji so bili v kruti vsakodnevni borbi za preživetje potisnjeni tako na rob, da so odvrgli vsako izumetničenost, neiskrenost, zvijačnost, preračunljivost … Zmožni so bili prepoznati resnico – sploh, kar so videli in slišali s svojimi do konca izostrenimi čutili. Ni jih vznemirilo in motilo, da je šlo tisto noč za nenavadne pojave, kot je pesem z neba in neobičajno naročilo. Imeli so pogum, da so to, kar so morali storiti, storili. Predvsem pa so znali biti pristno spoštljivi pred tistim, za kar so čutili, da jih presega. V njihovi notranjosti je bilo dovolj prostora, da se čudijo in občudujejo, saj niso bili prenapolnjeni s sabo. Kot taki so bili kljub svoji neomikanosti in samosvojosti izjemni prvi častilci – iskreni, zavzeti in preprosti. ⁓ Alenka Klemenc