Category Archives: Art

Krašovec

04 Friday May 2018

Posted by in Art, painter

≈ Comments Off on Krašovec

Metka Krašovec, akvarel, februar, 2009

»Metka Krašovec premore v svojih predalih obilico malih akvarelov, ki nastajajo že leta in so v resnici intimne meditacije na temo. Mali utrinki, pomisleki ali samo vprašanja, ki jih Metka zapisuje na papir. To so hitri zapisi, včasih že kar podzavestni. Človeške figure delujejo skoraj kot grafični znaki, ki plešejo nenavadno koreografijo v breztežnostnem stanju. A vsaka podoba ima svojo jasno likovno sporočilo. Enostavnost potez, s katerimi so upodobljene figure, zapleta govorica teles. Ta je tisti fokus slik, ki jih dela nenavadne in gledalcu zastavlja fine “uganke”. Mogoče celo avtorici sami. Ali pa so to že nekakšni odgovori, ki jih je treba le še dešifrirati. Lahko pa si to serijo slik razlagamo tudi kot izsek iz dnevnika čustev, nekakšen ples duha,« je zapisal likovni urednik Pavle Učakar.

Parkinson

24 Monday Oct 2016

Posted by in Art, Lyrics, photographer

≈ Comments Off on Parkinson

norman-parkinson_after-van-dongenNorman Parkinson, After Van Dongen

O smrti vedel je, kar vemo vsi:/ da vzame nas in pahne v onemelost./ Ko pa je ona šla in se je zdelo,/ da mu je le zdrsela iz oči// in med neznane sence prestopila,/ in ko začutil je, da sta se zdaj/ njena milina in smehljaj / tam kakor mesečina naselila:// so mu postali mrtvi več kot znani,/ bili kot bratje so zaradi nje/ in ni verjel, kar govore ljudje,// trdil je, da leži na oni strani/ dežela vseh sladkosti in dobrot -./In je za njene noge zgladil pot.

Smrt Ljubice/ Rainer Maria Rilke

Kepa pepela /Lump of ashes

10 Wednesday Feb 2016

Posted by in Art, diary, Lyrics, Photo

≈ Comments Off on Kepa pepela /Lump of ashes

Jurij_Korenjak-Lump of ashes_001

iz serije Kepa pepela /from series Lump of ashes

Dolgo nosiš ogenj v ustih, / dolgo ga skrivaš, / za koščenim plotom zob, / med belim risom ustnic ga stiskaš. // Veš, da ne sme nobeden zavohati dima iz tvojih ust, / spominjaš se, da vrane ubijejo belo vrano, / zato zakleneš usta in skriješ ključ. // Ampak nekoč začutiš v ustih besedo, / votlina glave ti odmeva od nje, / takrat začneš iskati ključ svojih ust. // Dolgo ga iščeš, / ko ga najdeš, odkleneš lišaj s svojih ustnic, / odkleneš rjo svojih zob, / potem iščeš jezik, ampak jezika ni, / potem hočeš izreči besedo, / ampak usta so polna pepela, / in namesto besede se skotali kepa pepela med saje v tvoje grlo, / zato odvržeš zarjaveli ključ, / potem si narediš nov jezik iz zemlje, / jezik, ki govori besede iz prsti.

Kepa pepela, Dane Zajc

For a long time you carried fire in your mouth. / For a long time you hid it there. / Behind a bony fence of teeth. / Pressed within the white magic circle of your lips. // You know that no one must catch scent / of the smoke in your mouth. / You remember that black crows will kill a white one. / So you lock your mouth. / And hide the key. // But then you feel a word in your mouth. / It echoes in the cavern of your head. // You begin to search for the key to your mouth. / You search for a long time. / When you find it, you unlock the lichen from your lips. / You unlock the rust from your teeth. / Then you search for your tongue. / But it isn’t there. / You want to utter a word. / But your mouth is full of ashes. // And instead of a word / a lump of ashes rolls down / your blackened throat. / So you throw away the rusty key. // And you make a new language from the soil. / A tongue that speaks with words of clay.

Lump of Ashes, Dane Zajc
translated by Erica Johnson Debeljak