O, da sem list zeleni
O, da sem list zeleni na večnem drevesu ljudi, / o, da bi mogel na njem zeleneti, / šumeti, v vejah gnezditi kot ptič gnezdi, / o, da bi mogel z njimi živeti! // O, da sem potnik pod težkim zelenjem vrtov, / da mogel bi v vlažne daljine kot v vino nevidno zarje namakati, // rasti v šumenju ros, kaliti v dihu vetrov, / o, da bi mogel mirno, tiho po cesti korakati! // Ali da bi v vetrovih rasel z belimi prsti korenin / in bi mogel kontinente nove dojeti vase, izpeti / tiho moč noči, grozo sivo v brezbrežju globin – – / da nehal bi krvaveti, o, da bi mogel umreti! – Srečko Kosovel
Oh, essere una verde foglia
Oh, essere una foglia verde sull’eterno albero dell’ umanità / e lassù poter verdeggiare, / stormire e fare il nido tra i rami come un uccello, / oh, poter vivere con la gente! // Oh, essere un viandante sotto il folto verde dei giardini, / intridere le aurore nelle molli lontananze come in un vino invisibile, // crescere nel bruire delle rugiade, germogliare nel soffio dei venti, / oh, poter marciare tranquillo e silenzioso per la strada! // Oppure crescere nei venti con le bianche dita delle radici / e poter racchiudere in me nuovi continenti, esaltare / la silente forza della notte, il grigio terrore nelle smisurate profondità – – / oh, cessare di sanguinare e poter morire! – traduzione Jolka Milič