Category Archives: botany

Divje maline / Wild raspberries

18 Sunday Oct 2020

Posted by in botany, Photo, pravce

≈ Comments Off on Divje maline / Wild raspberries

Rubus idaeus (Rosaceae)

Malina najverjetneje izvira iz Grčije, čeprav je dandanes poznana po vsej Evropi, pa tudi v Aziji in Severni Ameriki. Maline poznamo kot sadež, ki raste na vrtovih in obrobjih gozdov na grmičevju in je izredno okusno. Plodovi dozorijo pozno poleti. Maline imajo veliko zdravilnih učinkov. Svetujejo se bolnikom s srčnimi boleznimi in sladkornim bolnikom, pa tudi pogosto nervoznim. Celo vonj malin naj bi deloval pomirjevalno na organizem. Manj poznana pa je uporaba malinovih listov, ki se najpogosteje uporabljajo v obliki čaja.

Albicija

10 Monday Aug 2020

Posted by in 999, botany, immaginazione, Photo

≈ Comments Off on Albicija

Albizia julibrissin /Silk tree /Persischer Seidenbaum / Gaggia Arborea

Albizia julibrissin znana tudi kot svilnata albicija je majhno, pokončno, široko rastoče listopadno drevo ali velik, košat grm. Krošnja široka, nizko kupolasta, svetla. Veje široko razprte, vodoravne do rahlo povešave. Listi fino dvakrat pernato deljeni, ovalni, s številnimi ozko suličastimi listnimi krpami; zeleni. Cvetovi v ovršnih socvetjih, kroglasti, s številnimi dolgimi nitastimi prašniki, zeleno-beli do svetlo roza. Cvetenje: julij-september. V hudih zimah lahko delno pozebe, a se hitro obraste iz debla. Najbolje uspeva na dobro odcednih, delno peščenih tleh na toplih zavetnih rastiščih.

Indijska lagerstremija

04 Tuesday Aug 2020

Posted by in Book, botany, Photo

≈ Comments Off on Indijska lagerstremija

P1000693

Lagerstroemia Indica /Crape Myrtle

Kaprovec

18 Saturday Jul 2020

Posted by in botany, Photo

≈ Comments Off on Kaprovec

Navadni kaprovec /Capparis spinosa

Navadni kaprovec je močno razvejen, do 1,5 m visok listopadni grm s krat­kimi debelci in povešenimi ali plazečimi trnatimi poganjki. Listi so preme­njalno razporejeni, enostavni, širokojajčasti do okroglasti, celorobi, 1-6 cm dolgi in približno enako široki, topi ali izrezani, debeli, kratkopecljati, ob žilah včasih nekoliko rdečkasto obarvani. Cvetovi izraščajo posamezno v osi listov in so hitro minlji­vi, saj zjutraj zacvetijo, sredi dneva pa že ovenijo. Cvetovi so dolgopecljati in 5-7 cm široki. Plod je do 5 cm dolga in do 2,5 cm debela, večse­menska mesnata zelena, pozneje rdečkastorjava jagoda. Nasoljene ali v kis vložene cvetne brste (kapre) uporabljamo kot zna­čilno sredozemsko začimbo. Navadni kaprovec je avtohtono razširjen v vsem Sredozemlju, na Krimu in ponekod v zahodni Aziji. Njegova avtohtonost v Sloveniji, kjer je redek, ni povsem jasna.

cvetoča / flourishing

30 Friday Mar 2012

Posted by in Book, botany, crumbs, Lyrics, Photo

≈ Leave a comment

Sreča

Sreča se najprej razkrije / v očeh, / ker v njih najlepše sije / njen smeh. // Od njega je ves svetal / še tako kisel dan. / In vsak trenutek je prav / do ušes nasmejan. // Sreča ni nikdar potrta / ali pa skrušena vase. / Le včasih je tiho zazrta / v minule čase. // A kadar se sreča obrne / stran od ljudi, / takrat ji senca zagrne / svetle oči. // Sreča ima ves čas dvojen obraz: / takega, ki osrečuje, / in takega, ki odvrnjen od nas / za prvim žaluje.

Niko Grafenauer, Skrivnosti, 1983

zvončki in trobentice / snowdrops and primeroses

10 Saturday Mar 2012

Posted by in botany, Lyrics, Music, Photo

≈ Leave a comment

Zvončki in trobentice

Zvončki in trobentice, mačice, vijolice / spet iz zemlje vzklijejo, zdaj pomlad je tu. /Travica ozeleni, vse v gozdu oživi, / kukav’ca spet poje nam svoj napev ku-ku. / Zdaj ljubezni čas cvete, srca nastežaj odpre, / saj pomlad napravi to, da nam je lepo. // Zvončki in trobentice, mačice, vijolice / spet iz zemlje vzklijejo, zdaj pomlad je tu. / Mlada sem in dobro vem, da ljubiti vroče smem / saj pomlad napravi to, da nam je lepo. // Zvončki in trobentice, mačice, vijolice / spet iz zemlje vzklijejo, zdaj pomlad je tu. / Tudi zame je pomlad, pa čeprav več nisem mlad, / vendar v srcu čutim to, pa mi je lepo / cingu-lingu-lingu-lin poje zvonček prek dolin, / zraven pa trobentica trobi tra-ra-ra.

Marjana Deržaj & Beti Jurkovič