Šla sem sama
po mahovju
daleč,
daleč iz vasi,
kjer se vse
razredči
in staplja,
ni glasov
in ni ljudi.
Si v telesu
in brez telesa,
je še zemlja
in že nebesa.
Slišiš samo
utrip srca:
bije,
bije vedno
počasneje,
bije,
bije vedno
tiše
in ljubeče
šelestenje
ogovarja ga
z vrhov
in ga nosi
vedno
više.

Bruna Marija Pertot, Ti navdih in jaz beseda, Mladika, 2007