Category Archives: Book

Gertler

09 Wednesday Sep 2020

Posted by in Art, Book, Myth, sculpture

≈ Comments Off on Gertler

Jana Gertler, Minstrel, 1980

The bright atmosphere of the Minstrel camouflages the monologue-like musical appearance. In the luminous nostalgic state of after-break cover, David himself contemplates us. The quietude and the state of calmness make the unheard melody vibrate even after the violin bow is silent. The gingery asperities of the works have savour, and the dense texture of the burnt granules must be felt in ancient key. The mythical figure of the young man, conceived as if from the dust of Petra, is torn from the mysterious legends of the past. I do not know why they give me the impression that he just sang for the righteous.
Adrian Buga, Jana Gertler, Imagini din spatele frunţii /Images from behind the forehead, 2013

storia di immaginazione

04 Thursday May 2017

Posted by in Book, immaginazione, Lyrics, Photo, Places

≈ Comments Off on storia di immaginazione

P3600257Il molo Audace, Trieste /Trst /Triest

so galebi razločili tvoje bežišče, /ti od besed uročeno mesto iz papirja, /ki so mu klicali z vseh strani neba, /kdaj naj se oklene katerega od svojih imen. /mesto, ki se za svojimi palačami na okopih /umika navzad. zmeraj so bile tvoje /gosposke hiše videti kot kasarne, zmeraj /so k tebi vodila vojaška pokopališča, /spomeniki padlim po vaseh; vedno /ti je meja zategovala jekleni ovratnik; /zmeraj so te naskakovali osvoboditelji, /zmeraj si v pristanišču kot težek tovor raztovarjalo /utopljeno v sebi. surovo se morje zaganja /v pomol, žilavo burja ti v togo tramovje. /po ulicah postajajo pesniki, uliti v bron, /pogreznjeni v molk, saj so te gledali, ko si še /mislilo, da si več kot samo pročelje /svojih narodov. v tvojem zalivu je moj jezik /naletel na sijoče morje, iz otroške posteljice /se je skotalil na nabrežje, bil še vedno doma, /a ni več ostal sam. tu sem se vadila /poljubljati s pogledom na jadran, prezeblih rok, /zakopanih v moški plašč, z jezikom /med zobmi in še kje. v vzgornjiku galebi.

haben die möwen deinen fluchtpunkt erkannt, /stadt aus papier, von worten gebannte stadt, /der man aus allen himmelsrichtungen zurief, /wann sie sich um welchen namen zu scharen /habe. stadt, die hinter den vorgeschobenen /palazzi nach rückwärts zieht. immer sahen /deine herrschaftshäuser aus wie kasernen, /führten soldatenfriedhöfe und kriegerdenkmäler /über die dörfer zu dir. schnürte die grenze /deinen stählernen kragen. kamen deine befreier /im stürm, lud man im hafen versunkenes ab /wie gelöschtes. derb schlägt das meer gegen /die mole, fällt dir die bora ins steife gebälk. /in den gassen tummeln sich dichter in bronze /gegossen, schweigend, da sie dich sahen, /als du noch dachtest, mehr zu sein als die /stirnfront deiner nationen. in deiner bucht /traf meine sprache aufs gleißende meer, /fiel aus dem kinderbett an die küste, war /noch zu hause, blieb nicht mehr allein. /hier probte ich das küssen mit blick auf /die adria, meine hände frierend in einen /männermantel vergraben. zwischen den zähnen /die zunge und sonstwo. die möwen im aufwind.

trieste trst triest, maja haderlap, dolgo prehajanje /langer transit

Image

novo leto /nova godina /new year

04 Friday Jan 2013

P1200296Hvar, Hvar island, Croatia

“Kadar mlado leto / pride z novim cvetjem, / zopet prideš slavec / praznovat ga s petjem; // kake nove pesmi / nam prineseš v gaje?” / Drobni ptič odgovor / dal mi je skakljaje: // “Z mladim letom pride / cvetje, kakor lani, / jaz pa vam prinesem / petje, kakor lani.”

XVIII, Obrazi, Simon Jenko

Posted by | Filed under Book, Font, Lyrics, Photo, Places

≈ Comments Off on novo leto /nova godina /new year

Visoka pesem

15 Sunday Jul 2012

Posted by in Art, Book, immaginazione, Lyrics, Photo, Places, sculpture

≈ Leave a comment

Marcello Mascherini, Visoka pesem /Il cantico dei cantici, Trg Oberdan /Piazza Oberdan, Trst /Trieste

Prihajam pote

Skozi sence in svetlobe, / skozi množice, samote, / skozi vrvež, prazne sobe, / skozi čas prihajam pote! // Skozi solze in dotike, / skozi mrak in mik lepote, / skozi dneve — bežne slike, / skozi čas prihajam pote! // Skozi upe in strahove, / skozi drevored slepote, / skozi morja in valove, / skozi čas prihajam pote! // Skozi vzpone in sestope, / skozi bel smehljaj dobrote, / skozi skrivanja, nastope, / skozi čas prihajam pote! // Skozi svit, noči in dneve, / skozi dar nevidne dote, / skozi petja in odmeve, / skozi čas prihajam pote! // Skozi milost in predajo, / skozi glas in sinje note, / skozi videze — ograjo, / skozi čas prihajam pote! // Skozi delo, mir, molitev, / skozi vedenje in zmote, / skozi dni brez prekinitev, / tu sem, tvoj, prišel sem pote!

Jaka Košir, Nežnost, MK, 2004

cvetoča / flourishing

30 Friday Mar 2012

Posted by in Book, crumbs, Lyrics, Photo

≈ Leave a comment

Sreča

Sreča se najprej razkrije / v očeh, / ker v njih najlepše sije / njen smeh. // Od njega je ves svetal / še tako kisel dan. / In vsak trenutek je prav / do ušes nasmejan. // Sreča ni nikdar potrta / ali pa skrušena vase. / Le včasih je tiho zazrta / v minule čase. // A kadar se sreča obrne / stran od ljudi, / takrat ji senca zagrne / svetle oči. // Sreča ima ves čas dvojen obraz: / takega, ki osrečuje, / in takega, ki odvrnjen od nas / za prvim žaluje.

Niko Grafenauer, Skrivnosti, 1983

nedokončno X / inconclusive X / inefficacia X

25 Sunday Mar 2012

Posted by in Book, immaginazione, inconclusive, landscape, Lyrics, Photo

≈ Leave a comment

Hrepenenje

Hrepeneje je razprostrto / v brezkončno daljavo. / Čez vsa obzorja je slepo zazrto / s srcem in glavo. // Ker hrepenenje ne trpi / nobene ječe / in še iz široko odprtih oči / zre hrepeneče. // Vsakdanjost ga ves čas lovi / v svoje sive mreže, / saj brez hrepenenja izgubi / ravnotežje. // Hrepenenje se pne breztežno / visoko / in je kot mavrica nedosežno / za dotik z roko. // Le včasih peruti nemočno razpenja, / kot da sta strti. / Takrat hrepenenje zamenja / slutnja smrti.

Niko Grafenauer, Skrivnosti, 1983

Svetloba / Light

18 Sunday Mar 2012

Posted by in Book, crumbs, Lyrics, Photo

≈ Leave a comment

Kabinetni ljudje

Sonce na travi, kako je zeleno! / Kako je dober človek v naravi! / Mehak je kot veter, ki v vejah trepeče / in ki pajčolane tišine razgrinja / povsod, vsepovsod. / Njegova stopinja se v vetru izgublja / povsod, vsepovsod. // Kako je preprost človek v naravi, / kot ptica, ki plava pretiho nad nami. / Ste videli ptico, ki je izletela / iz kletke, poglejte, kako opoteka / se, kadar v prostosti se znajde. / Zatorej: v prostost, kabinetni ljudje, / da se zaveste svetlih vetrov, / gibanja lahnega gozdnih vrhov, / dobre sončne svetlobe, svetlobe nad nami. / Živeti, živeti je smisel človeka.

Srečko Kosovel, Integrali, 1926

nedokončno VII inconclusive VII inefficacia VII

04 Saturday Feb 2012

Posted by in Book, diary, inconclusive, Lyrics, Photo

≈ Leave a comment

Molitev

Sem, / ker sem bil, / in vsakdo / me bo mogel / pozabiti. // In vendar / moram reči: / sem / in bil sem / in bom, / in zato sem več / od pozabljenja, / neizmerno več / od zanikanja, / neskončno več / od niča. // Vse je večno, / kar nastane, / rojstvo je močnejše / od smrti, / vztrajnejše / od obupa in samote, / silnejše / od hrupa in greha, / slovesnejše / od zavrženosti. / Nikoli / ne bom prenehal biti. / Nikoli. / Amen.

Edvard Kocbek, Zemlja, Ljubljana: Nova založba, 1934

mlado leto / the young year

01 Sunday Jan 2012

Posted by in Book, landscape, Lyrics, Photo

≈ Leave a comment

kaj nam pripravlja?

Nevihte
Nevihte bodo sprale / kri z rok, oči in cest, / nam bodo pa ostale / samo bleščice zvezd … // Nevihte bodo sprale / blato iz blodnih glav, / nam bodo ostale / podobe iz daljav … // Nevihte bodo sprale / dvom, žalost, strah, temo, / in nam bodo ostali / Sinjina, Luč, Nebo …

Jaka Košir, Nežnosti, 2004, Ljubljana, Založba Mladinska knjiga.

forma viva II

30 Wednesday Nov 2011

Posted by in Book, forma viva, Lyrics, Photo

≈ Leave a comment

Ples

Ples je polet s perutnicami / gibov in sanj do neba, / pripet samo še s konicami / prstov na tla. // V prostoru zvrtinčen lebdi,
 / kakor sam vase uklet. / 
Okrog njegove osi / kroži svet. // Ples je v šum lahkokrilih tančic / mehko vtkan / in se kot iz zapredka samih meglic / izvija na dan. // V njem ravnovesje lovi
 / že stoletja – / lepota iz težnosti / in vnebovzetja.

Niko Grafenauer, Skrivnosti, 1983

nenaslovljena / untitled

28 Monday Nov 2011

Posted by in Book, Lyrics, Photo

≈ Leave a comment

Poljub

Poljub je iz nežnega čustva / stkan / in v ta ali ona poljubna usta / mehko nabran. // Poljub nas z ustnicami / prižema nase. / Takrat čas in prostor stoji, / a duša rase. // Z njim se zaljubljenost meri / po tem, koliko traja. / To merjenje včasih kateri / ponavlja brez konca in kraja. // V poljubu ljubezen zapira / ljubeče oči. / Tako potem pije z izvira / lepote za vekami. // Poljub ima korenine / vse do srca. / Zato se nikoli brez bolečine / noben ne konča. // Le včasih se kakor iz sna prebudi / čisto prazen. / Takrat se poljub razpusti / in gre narazen.

Niko Grafenauer, Skrivnosti, 1983

Gori

21 Monday Nov 2011

Posted by in Book, crumbs, Lyrics, Photo

≈ Leave a comment

Ogenj

Ogenj, ki čas razmejuje / na svetlo in temno stran, / zdaj z dnem, zdaj z nočjo oblizuje / zemeljsko dlan. // S pastirskim očesom skrbi / za letne čase. / Zato jih vseskozi, kar svet stoji / po svetu pase. // Ogenj je včasih kot iskra plah / in včasih večtisočsvečen. / A le v prometejskih rokah / gori počlovečen. // Vsak ogenj je blagodejen, / če je udomačen. / A krila dobi, če je žejen / in dobro prezračen. // Tak ogenj je neukrotljivo / živ in vesel, /saj se preživlja s tem, da vse živo // spreminja v pepel.

Niko Grafenauer, Skrivnosti, 1983

jutro / matutinus

14 Friday Oct 2011

Posted by in Book, crumbs, Lyrics, Photo

≈ Comments Off on jutro / matutinus

Jutro

Jutranje sonce začenja / novo slovesnost vesolja, / pod slavolokom se menja / igra celine in morja. // Stara magija podarja / nova dražila svetlobe, / žalostna plodnost ustvarja / višje oblike trohnobe. // S strašnim pohlepom me muči / v smrt naravnana ljubezen, / v divje razbeljeni luči / skačem čez tvegano brezen. // Rad bi se vrnil pradavnim / meram čarovniške biti, / z nečim zatrajnim in slavnim / moram duha nahraniti. // Sredi jutranjega sonca / vse je močnejše od mene, / v grozi večernega konca / upanje tiho požene. // Nič, če mi sapa pohaja, / stavke raztrga na zloge, / to je uporniška vaja / teka na kozmične proge. // Če me žrtvuje prasila, / sol mi na jezik denite, / balzam na moja čutila / in novce na veke spustite.

Edvard Kocbek, Pentagram, Zbrane pesmi (“Collected Poems”. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1977).