Sreča

Sreča se najprej razkrije / v očeh, / ker v njih najlepše sije / njen smeh. // Od njega je ves svetal / še tako kisel dan. / In vsak trenutek je prav / do ušes nasmejan. // Sreča ni nikdar potrta / ali pa skrušena vase. / Le včasih je tiho zazrta / v minule čase. // A kadar se sreča obrne / stran od ljudi, / takrat ji senca zagrne / svetle oči. // Sreča ima ves čas dvojen obraz: / takega, ki osrečuje, / in takega, ki odvrnjen od nas / za prvim žaluje.

Niko Grafenauer, Skrivnosti, 1983