Robidje okrog apside se je bilo izrjavelo od suše, tudi bližnji visoki gaj je mrlel od poznopoletne utrujenosti, a tolmun spodaj je, suveren nad letnimi časi, v neslišnem vrenju srkal vodo izpod skale in jo odlival v strugico in v reko. (Zeleno Izgnanstvo, Alojz Rebula, Slovenska matica, 1981)