Hrepenenje

Hrepeneje je razprostrto / v brezkončno daljavo. / Čez vsa obzorja je slepo zazrto / s srcem in glavo. // Ker hrepenenje ne trpi / nobene ječe / in še iz široko odprtih oči / zre hrepeneče. // Vsakdanjost ga ves čas lovi / v svoje sive mreže, / saj brez hrepenenja izgubi / ravnotežje. // Hrepenenje se pne breztežno / visoko / in je kot mavrica nedosežno / za dotik z roko. // Le včasih peruti nemočno razpenja, / kot da sta strti. / Takrat hrepenenje zamenja / slutnja smrti.

Niko Grafenauer, Skrivnosti, 1983