Category Archives: immaginazione

kalejdoskop

21 Saturday Nov 2020

Posted by in 999, immaginazione, Lyrics, Photo

≈ Comments Off on kalejdoskop

Kalejdoskop makrokozmosa / je mikrokozmos. / Svetlikanje rose. / Dehtenje oči. / Ali je trava zelena? / Človek je bel. / Gibanje. Muzika. / Črke rasto v prostor. / Glasovi so kakor stavbe. / Prepih vetrov. / Kozmos, kozmos, kozmos. / Magija prostora. / Svetlikanje prostora. / Skozi pesem / sije luč duše, / svetloba besede, / ki je kot mavrično steklo. / Ne oživljajte mrtveca! / prirodopis = duhovna veda, / geografija = veda o človeku, / politika = veda o razumu. / Srce, srce, srce. / Konstruktivnost opaža / kozmos v predmetu.

Kalejdoskop, Srečko Kosovel

Image

echo XXI

17 Monday Aug 2020

Robidje okrog apside se je bilo izrjavelo od suše, tudi bližnji visoki gaj je mrlel od poznopoletne utrujenosti, a tolmun spodaj je, suveren nad letnimi časi, v neslišnem vrenju srkal vodo izpod skale in jo odlival v strugico in v reko. (Zeleno Izgnanstvo, Alojz Rebula, Slovenska matica, 1981)

Posted by | Filed under 999, Book, echo, immaginazione, Photo, Places

≈ Comments Off on echo XXI

Albicija

10 Monday Aug 2020

Posted by in 999, botany, immaginazione, Photo

≈ Comments Off on Albicija

Albizia julibrissin /Silk tree /Persischer Seidenbaum / Gaggia Arborea

Albizia julibrissin znana tudi kot svilnata albicija je majhno, pokončno, široko rastoče listopadno drevo ali velik, košat grm. Krošnja široka, nizko kupolasta, svetla. Veje široko razprte, vodoravne do rahlo povešave. Listi fino dvakrat pernato deljeni, ovalni, s številnimi ozko suličastimi listnimi krpami; zeleni. Cvetovi v ovršnih socvetjih, kroglasti, s številnimi dolgimi nitastimi prašniki, zeleno-beli do svetlo roza. Cvetenje: julij-september. V hudih zimah lahko delno pozebe, a se hitro obraste iz debla. Najbolje uspeva na dobro odcednih, delno peščenih tleh na toplih zavetnih rastiščih.

Image

senza titolo

19 Tuesday Sep 2017

Ko potone / sončen dan / in se ne vrne, / se odpravim / peš čez morje, / po zeleno / sinjih stezah, / ki jih riše / maestral / v zalivu. // Včasih me / še pod Grljanom / kdaj pričakajo / delfini / in me vprašajo / po meni, / vprašajo / po mladi ženi, / ki je posedala / na bregu / in nosila / krila iz niča / in lapis lazuli / na vratu / in je plavala / v zalivčkih, / kjer se kopa / samo luna, / pogovarjala se / z njimi / je v njih zvokih / in pljuskih / vode, / njeno ime / bilo je Struna. // Moram se jim / nasmehniti: / tudi jaz / sem jo poznala. / Ona je zdaj daleč, / daleč, / ni povedala mi, / kje. / Vzela ogrlico / je s sabo, / zdaj sem jaz / namesto nje. // Vem, / da so me prepoznali. / Pogledujejo / me iskrivo, / ves zaliv / se mi blešči / in se zopet / potopijo. // Drobec sreče / stiskam / v dlani, / ko prisluhnem / in ujamem, / kaj med sabo / govorijo.

Delfini, Bruna Marija Pertot, Ti navdih in jaz beseda, Mladika, 2007

Posted by | Filed under 999, Book, immaginazione, landscape, Lyrics, Photo, Places

≈ Comments Off on senza titolo

storia di immaginazione

04 Thursday May 2017

Posted by in Book, immaginazione, Lyrics, Photo, Places

≈ Comments Off on storia di immaginazione

P3600257Il molo Audace, Trieste /Trst /Triest

so galebi razločili tvoje bežišče, /ti od besed uročeno mesto iz papirja, /ki so mu klicali z vseh strani neba, /kdaj naj se oklene katerega od svojih imen. /mesto, ki se za svojimi palačami na okopih /umika navzad. zmeraj so bile tvoje /gosposke hiše videti kot kasarne, zmeraj /so k tebi vodila vojaška pokopališča, /spomeniki padlim po vaseh; vedno /ti je meja zategovala jekleni ovratnik; /zmeraj so te naskakovali osvoboditelji, /zmeraj si v pristanišču kot težek tovor raztovarjalo /utopljeno v sebi. surovo se morje zaganja /v pomol, žilavo burja ti v togo tramovje. /po ulicah postajajo pesniki, uliti v bron, /pogreznjeni v molk, saj so te gledali, ko si še /mislilo, da si več kot samo pročelje /svojih narodov. v tvojem zalivu je moj jezik /naletel na sijoče morje, iz otroške posteljice /se je skotalil na nabrežje, bil še vedno doma, /a ni več ostal sam. tu sem se vadila /poljubljati s pogledom na jadran, prezeblih rok, /zakopanih v moški plašč, z jezikom /med zobmi in še kje. v vzgornjiku galebi.

haben die möwen deinen fluchtpunkt erkannt, /stadt aus papier, von worten gebannte stadt, /der man aus allen himmelsrichtungen zurief, /wann sie sich um welchen namen zu scharen /habe. stadt, die hinter den vorgeschobenen /palazzi nach rückwärts zieht. immer sahen /deine herrschaftshäuser aus wie kasernen, /führten soldatenfriedhöfe und kriegerdenkmäler /über die dörfer zu dir. schnürte die grenze /deinen stählernen kragen. kamen deine befreier /im stürm, lud man im hafen versunkenes ab /wie gelöschtes. derb schlägt das meer gegen /die mole, fällt dir die bora ins steife gebälk. /in den gassen tummeln sich dichter in bronze /gegossen, schweigend, da sie dich sahen, /als du noch dachtest, mehr zu sein als die /stirnfront deiner nationen. in deiner bucht /traf meine sprache aufs gleißende meer, /fiel aus dem kinderbett an die küste, war /noch zu hause, blieb nicht mehr allein. /hier probte ich das küssen mit blick auf /die adria, meine hände frierend in einen /männermantel vergraben. zwischen den zähnen /die zunge und sonstwo. die möwen im aufwind.

trieste trst triest, maja haderlap, dolgo prehajanje /langer transit

Visoka pesem

15 Sunday Jul 2012

Posted by in Art, Book, immaginazione, Lyrics, Photo, Places, sculpture

≈ Leave a comment

Marcello Mascherini, Visoka pesem /Il cantico dei cantici, Trg Oberdan /Piazza Oberdan, Trst /Trieste

Prihajam pote

Skozi sence in svetlobe, / skozi množice, samote, / skozi vrvež, prazne sobe, / skozi čas prihajam pote! // Skozi solze in dotike, / skozi mrak in mik lepote, / skozi dneve — bežne slike, / skozi čas prihajam pote! // Skozi upe in strahove, / skozi drevored slepote, / skozi morja in valove, / skozi čas prihajam pote! // Skozi vzpone in sestope, / skozi bel smehljaj dobrote, / skozi skrivanja, nastope, / skozi čas prihajam pote! // Skozi svit, noči in dneve, / skozi dar nevidne dote, / skozi petja in odmeve, / skozi čas prihajam pote! // Skozi milost in predajo, / skozi glas in sinje note, / skozi videze — ograjo, / skozi čas prihajam pote! // Skozi delo, mir, molitev, / skozi vedenje in zmote, / skozi dni brez prekinitev, / tu sem, tvoj, prišel sem pote!

Jaka Košir, Nežnost, MK, 2004

nedokončno X / inconclusive X / inefficacia X

25 Sunday Mar 2012

Posted by in 999, Book, immaginazione, inconclusive, landscape, Lyrics, Photo

≈ Leave a comment

Hrepenenje

Hrepeneje je razprostrto / v brezkončno daljavo. / Čez vsa obzorja je slepo zazrto / s srcem in glavo. // Ker hrepenenje ne trpi / nobene ječe / in še iz široko odprtih oči / zre hrepeneče. // Vsakdanjost ga ves čas lovi / v svoje sive mreže, / saj brez hrepenenja izgubi / ravnotežje. // Hrepenenje se pne breztežno / visoko / in je kot mavrica nedosežno / za dotik z roko. // Le včasih peruti nemočno razpenja, / kot da sta strti. / Takrat hrepenenje zamenja / slutnja smrti.

Niko Grafenauer, Skrivnosti, 1983

jadro / sail

09 Friday Mar 2012

Posted by in immaginazione, Lyrics, mrvice ljubavi, Photo

≈ Leave a comment

Jadro

Na sinji morski se gladini / v meglicah jadro lesketa… / Le česa išče si v tujini / in kaj pustilo je doma? // Morje kipi in veter vleče, / škripaje jambor se šibi. / Ah, jadro si ne išče sreče, / pred srečo tudi ne beži! – // Nad njim se sončna luč razžarja, / pod njim je morje v dalj in šir. / A jadro si želi viharja, / kot da v viharju bil bi mir!

Mihail Lermontov, Prevedel Mile Klopčič