Prostor

Prostor se širi v neskončne daljave / in z vsakim obzorjem dlje rase. / Prostor v prostornem naročju narave / pestuje dneve in letne čase. // Če trči ob goro, jo zlahka preskoči, / na vrh pa zatakne zastavico. / Lahko pa že na cerkvenem zvoniku povzroči / strah pred letenjem in vrtoglavico. // Prostor s polnimi pljuči diha, / če je odprt na vse štiri strani. / Tako v njem nikoli ne manjka prepiha, / ne težkih oblakov z gromom in strelami. // V njem vsako letalo sproščeno zadiha, ko iz zemeljske težnosti poleti pod nebo. / In tudi duša v njem prah s sebe spiha, / ko zapusti človeško telo. // A če je stlačen za te ali one rešetke, / je prostor sam s sabo sprt. / V njem je pogled na dekliška krila in petke / v kali zatrt. // Za svoj življenjski prostor se mora boriti / vsakdo od nas. / Naš Jaz je magnetnica, ki se ne more umiriti, / ker se v njej stikata prostor in čas.

Niko Grafenauer, Skrivnosti