Category Archives: 999

morje / sea

10 Friday Jun 2022

Posted by in 999, Bible, Photo

≈ Comments Off on morje / sea

Potem je rekel svojemu služabniku: »Pojdi, poglej proti morju!« Šel je, pogledal in javil: »Nič ni!« Odgovoril je: »Vrni se sedemkrat tja!« Sedmič je javil: »Glej, oblaček vstaja iz morja, majhen kakor moška dlan!« Tedaj je Elija naročil služabniku: »Pojdi in povej Ahabu: ,Zaprezi in se odpelji, da te dež ne ujame!’« (1 Kr 18,43-44)

Leto 999

31 Tuesday Aug 2021

Posted by in 999, Lyrics, Places, sketch

≈ Comments Off on Leto 999

platana, Štivan, september 2020

Tudi drugi Rebulovi zgodovinski romani niso samo zgodovinski, temveč so tudi nekakšen obračun z aktualnostjo, a roman Maranathà ali Leto 999 je aktualen – ne aktualističen! – v še prav posebnem pomenu te besede. Gre vendar za leto 999, katerega tisočletno ponovitev, namreč leto 1999, bomo prav kmalu dočakali. In kakor tedaj, človeštvo tudi sedaj vedno bolj ugiba, kaj se utegne ob tej koledarski meji prelomiti in spremeniti. Ne manjkajo, prav kakor tedaj, tudi napovedi o koncu sveta ali pa vsaj o veliki prelomnici, po kateri bo človeštvo živelo popolnoma drugače, kakor živi sedaj. V romanu odseva celotno sodobno življenje in njegova velika vprašanja, avtor pa je prav tako resno obdelal zgodovinsko kuliso, na ozadju katere bralec to aktualno stisko podoživlja. Mislim, da v sodobni, ne le slovenski, temveč tudi evropski prozi, zlepa ni dela, ki bi tako plastično uprizorilo vso stisko in zmedo tega koledarsko prelomnega časa, kakor prav ta Rebulov roman. ⁓ Vinko Ošlak, 1996

Image

vandrovček

29 Sunday Aug 2021

Ljubezen je, ki naša pota vodi, / in uravnava sleherni korak; / popotnica ob veliki Svobodi, / Svetloba, ki prežene slednji mrak! … // Ljubezen je, ki lica nam obseva, / ki nam ožarja duše in oči; / varuh noči, oznanjevalka dneva, / angel, ki nas v Resničnost napoti! … // Ljubezen je nenehno darovanje, / razdajanje, ki konca ne pozna, / čaščenje Večnega, nesmrtne sanje, / stremljenje lačne duše do Neba! … // Ljubezen je odgovor na vprašanje, / popotnik je in pot in potovanje! … ⁓ Potovanje ljubezni, Jaka Košir, Srečanje z angelom, Celjska Mohorjeva družba, 2008

Posted by | Filed under 999, Art, Book, Lyrics, Photo, street

≈ Comments Off on vandrovček

kalejdoskop

21 Saturday Nov 2020

Posted by in 999, immaginazione, Lyrics, Photo

≈ Comments Off on kalejdoskop

Kalejdoskop makrokozmosa / je mikrokozmos. / Svetlikanje rose. / Dehtenje oči. / Ali je trava zelena? / Človek je bel. / Gibanje. Muzika. / Črke rasto v prostor. / Glasovi so kakor stavbe. / Prepih vetrov. / Kozmos, kozmos, kozmos. / Magija prostora. / Svetlikanje prostora. / Skozi pesem / sije luč duše, / svetloba besede, / ki je kot mavrično steklo. / Ne oživljajte mrtveca! / prirodopis = duhovna veda, / geografija = veda o človeku, / politika = veda o razumu. / Srce, srce, srce. / Konstruktivnost opaža / kozmos v predmetu.

Kalejdoskop, Srečko Kosovel

Image

echo XXI

17 Monday Aug 2020

Robidje okrog apside se je bilo izrjavelo od suše, tudi bližnji visoki gaj je mrlel od poznopoletne utrujenosti, a tolmun spodaj je, suveren nad letnimi časi, v neslišnem vrenju srkal vodo izpod skale in jo odlival v strugico in v reko. (Zeleno Izgnanstvo, Alojz Rebula, Slovenska matica, 1981)

Posted by | Filed under 999, Book, echo, immaginazione, Photo, Places

≈ Comments Off on echo XXI

Albicija

10 Monday Aug 2020

Posted by in 999, botany, immaginazione, Photo

≈ Comments Off on Albicija

Albizia julibrissin /Silk tree /Persischer Seidenbaum / Gaggia Arborea

Albizia julibrissin znana tudi kot svilnata albicija je majhno, pokončno, široko rastoče listopadno drevo ali velik, košat grm. Krošnja široka, nizko kupolasta, svetla. Veje široko razprte, vodoravne do rahlo povešave. Listi fino dvakrat pernato deljeni, ovalni, s številnimi ozko suličastimi listnimi krpami; zeleni. Cvetovi v ovršnih socvetjih, kroglasti, s številnimi dolgimi nitastimi prašniki, zeleno-beli do svetlo roza. Cvetenje: julij-september. V hudih zimah lahko delno pozebe, a se hitro obraste iz debla. Najbolje uspeva na dobro odcednih, delno peščenih tleh na toplih zavetnih rastiščih.

Image

senza titolo

19 Tuesday Sep 2017

Ko potone / sončen dan / in se ne vrne, / se odpravim / peš čez morje, / po zeleno / sinjih stezah, / ki jih riše / maestral / v zalivu. // Včasih me / še pod Grljanom / kdaj pričakajo / delfini / in me vprašajo / po meni, / vprašajo / po mladi ženi, / ki je posedala / na bregu / in nosila / krila iz niča / in lapis lazuli / na vratu / in je plavala / v zalivčkih, / kjer se kopa / samo luna, / pogovarjala se / z njimi / je v njih zvokih / in pljuskih / vode, / njeno ime / bilo je Struna. // Moram se jim / nasmehniti: / tudi jaz / sem jo poznala. / Ona je zdaj daleč, / daleč, / ni povedala mi, / kje. / Vzela ogrlico / je s sabo, / zdaj sem jaz / namesto nje. // Vem, / da so me prepoznali. / Pogledujejo / me iskrivo, / ves zaliv / se mi blešči / in se zopet / potopijo. // Drobec sreče / stiskam / v dlani, / ko prisluhnem / in ujamem, / kaj med sabo / govorijo.

Delfini, Bruna Marija Pertot, Ti navdih in jaz beseda, Mladika, 2007

Posted by | Filed under 999, Book, immaginazione, landscape, Lyrics, Photo, Places

≈ Comments Off on senza titolo

nedokončno X / inconclusive X / inefficacia X

25 Sunday Mar 2012

Posted by in 999, Book, immaginazione, inconclusive, landscape, Lyrics, Photo

≈ Leave a comment

Hrepenenje

Hrepeneje je razprostrto / v brezkončno daljavo. / Čez vsa obzorja je slepo zazrto / s srcem in glavo. // Ker hrepenenje ne trpi / nobene ječe / in še iz široko odprtih oči / zre hrepeneče. // Vsakdanjost ga ves čas lovi / v svoje sive mreže, / saj brez hrepenenja izgubi / ravnotežje. // Hrepenenje se pne breztežno / visoko / in je kot mavrica nedosežno / za dotik z roko. // Le včasih peruti nemočno razpenja, / kot da sta strti. / Takrat hrepenenje zamenja / slutnja smrti.

Niko Grafenauer, Skrivnosti, 1983