črke /letters

Kdor ne zna

Kdor ne zna govoriti, / ni se mu treba učiti. // On si poišče novo besedo; / danes ne veš, katera / je tvoja beseda. // Skozi morje besed / moraš do sebe prebresti, / in ko v samoti / pozabiš govoriti, / vrni se v svet. // Govori, kot govori samota, / z neizgovorjeno skrivnostjo.

Srečko Kosovel

Greve in Chianti

MFF

Visoka pesem

Marcello Mascherini, Visoka pesem /Il cantico dei cantici, Trg Oberdan /Piazza Oberdan, Trst /Trieste

Prihajam pote

Skozi sence in svetlobe, / skozi množice, samote, / skozi vrvež, prazne sobe, / skozi čas prihajam pote! // Skozi solze in dotike, / skozi mrak in mik lepote, / skozi dneve — bežne slike, / skozi čas prihajam pote! // Skozi upe in strahove, / skozi drevored slepote, / skozi morja in valove, / skozi čas prihajam pote! // Skozi vzpone in sestope, / skozi bel smehljaj dobrote, / skozi skrivanja, nastope, / skozi čas prihajam pote! // Skozi svit, noči in dneve, / skozi dar nevidne dote, / skozi petja in odmeve, / skozi čas prihajam pote! // Skozi milost in predajo, / skozi glas in sinje note, / skozi videze — ograjo, / skozi čas prihajam pote! // Skozi delo, mir, molitev, / skozi vedenje in zmote, / skozi dni brez prekinitev, / tu sem, tvoj, prišel sem pote!

Jaka Košir, Nežnost, MK, 2004

klekljan oltarni prt /bobbin lace altar cloth /la tovaglia in merletto ai fuselli per l’altare /nappe d’autel bordée d’une dentelle aux fuseaux

Pri klekljanju čipk (kvadratne oblike, dimenzij 10x10cm) sodelovalo več kot petsto klekljaric, iz več kot stotih mest, iz številnih držav, iz štirih svetovnih kontinentov. V izdelek, ki je tako postal tudi simbol povezovanja in sodelovanja med različnimi državami, narodi in verstvi, je všitih 584 koščkov čipk.

/The project has exceeded all expectations as over 500 lacemakers from more than 100 places, from many countries and four continents have contributed their pieces of lace (10x10cm squares). It has thus become a symbol of connection and cooperation among different countries, nations and religions.

Osorski perivoj skulptura „Kiparstvo i glazba“

Osorski park skulptur “Kiparstvo in glasba” /Osor Sculpture Park “Sculpture and Music”

cvetoča / flourishing

Sreča

Sreča se najprej razkrije / v očeh, / ker v njih najlepše sije / njen smeh. // Od njega je ves svetal / še tako kisel dan. / In vsak trenutek je prav / do ušes nasmejan. // Sreča ni nikdar potrta / ali pa skrušena vase. / Le včasih je tiho zazrta / v minule čase. // A kadar se sreča obrne / stran od ljudi, / takrat ji senca zagrne / svetle oči. // Sreča ima ves čas dvojen obraz: / takega, ki osrečuje, / in takega, ki odvrnjen od nas / za prvim žaluje.

Niko Grafenauer, Skrivnosti, 1983

nedokončno X / inconclusive X / inefficacia X

Hrepenenje

Hrepeneje je razprostrto / v brezkončno daljavo. / Čez vsa obzorja je slepo zazrto / s srcem in glavo. // Ker hrepenenje ne trpi / nobene ječe / in še iz široko odprtih oči / zre hrepeneče. // Vsakdanjost ga ves čas lovi / v svoje sive mreže, / saj brez hrepenenja izgubi / ravnotežje. // Hrepenenje se pne breztežno / visoko / in je kot mavrica nedosežno / za dotik z roko. // Le včasih peruti nemočno razpenja, / kot da sta strti. / Takrat hrepenenje zamenja / slutnja smrti.

Niko Grafenauer, Skrivnosti, 1983

Svetloba / Light

Kabinetni ljudje

Sonce na travi, kako je zeleno! / Kako je dober človek v naravi! / Mehak je kot veter, ki v vejah trepeče / in ki pajčolane tišine razgrinja / povsod, vsepovsod. / Njegova stopinja se v vetru izgublja / povsod, vsepovsod. // Kako je preprost človek v naravi, / kot ptica, ki plava pretiho nad nami. / Ste videli ptico, ki je izletela / iz kletke, poglejte, kako opoteka / se, kadar v prostosti se znajde. / Zatorej: v prostost, kabinetni ljudje, / da se zaveste svetlih vetrov, / gibanja lahnega gozdnih vrhov, / dobre sončne svetlobe, svetlobe nad nami. / Živeti, živeti je smisel človeka.

Srečko Kosovel, Integrali, 1926

zvončki in trobentice / snowdrops and primeroses

Zvončki in trobentice

Zvončki in trobentice, mačice, vijolice / spet iz zemlje vzklijejo, zdaj pomlad je tu. /Travica ozeleni, vse v gozdu oživi, / kukav’ca spet poje nam svoj napev ku-ku. / Zdaj ljubezni čas cvete, srca nastežaj odpre, / saj pomlad napravi to, da nam je lepo. // Zvončki in trobentice, mačice, vijolice / spet iz zemlje vzklijejo, zdaj pomlad je tu. / Mlada sem in dobro vem, da ljubiti vroče smem / saj pomlad napravi to, da nam je lepo. // Zvončki in trobentice, mačice, vijolice / spet iz zemlje vzklijejo, zdaj pomlad je tu. / Tudi zame je pomlad, pa čeprav več nisem mlad, / vendar v srcu čutim to, pa mi je lepo / cingu-lingu-lingu-lin poje zvonček prek dolin, / zraven pa trobentica trobi tra-ra-ra.

Marjana Deržaj & Beti Jurkovič

jadro / sail

Jadro

Na sinji morski se gladini / v meglicah jadro lesketa… / Le česa išče si v tujini / in kaj pustilo je doma? // Morje kipi in veter vleče, / škripaje jambor se šibi. / Ah, jadro si ne išče sreče, / pred srečo tudi ne beži! – // Nad njim se sončna luč razžarja, / pod njim je morje v dalj in šir. / A jadro si želi viharja, / kot da v viharju bil bi mir!

Mihail Lermontov, Prevedel Mile Klopčič

nedokončno VII inconclusive VII inefficacia VII

Molitev

Sem, / ker sem bil, / in vsakdo / me bo mogel / pozabiti. // In vendar / moram reči: / sem / in bil sem / in bom, / in zato sem več / od pozabljenja, / neizmerno več / od zanikanja, / neskončno več / od niča. // Vse je večno, / kar nastane, / rojstvo je močnejše / od smrti, / vztrajnejše / od obupa in samote, / silnejše / od hrupa in greha, / slovesnejše / od zavrženosti. / Nikoli / ne bom prenehal biti. / Nikoli. / Amen.

Edvard Kocbek, Zemlja, Ljubljana: Nova založba, 1934

mlado leto / the young year

kaj nam pripravlja?

Nevihte
Nevihte bodo sprale / kri z rok, oči in cest, / nam bodo pa ostale / samo bleščice zvezd … // Nevihte bodo sprale / blato iz blodnih glav, / nam bodo ostale / podobe iz daljav … // Nevihte bodo sprale / dvom, žalost, strah, temo, / in nam bodo ostali / Sinjina, Luč, Nebo …

Jaka Košir, Nežnosti, 2004, Ljubljana, Založba Mladinska knjiga.

Sveta noč blažena noč / Silent night holy night

Sveta noč

Sveta noč, blažena noč, / vse že spi, je polnoč. / Le devica z Jožefom tam / v hlevcu varje detece nam. / Spavaj dete sladkó, / spavaj dete sladkó. // Sveta noč, blažena noč, / príšla je k nam pomoč. / Dete božje v jaslih leži, / grešni zemlji radost deli. / Rojen je rešenik, / rojen je rešenik. // Sveta noč, blažena noč, / radostno pevajoč / angeli Gospoda slavé, / mir ljudem na zemlji želé. / Človek zdaj si otet, / človek zdaj si otet.

prevedel Jakob Aljaž

Silent night

Silent night holy night  / All is calm, all is bright  / Round yon virgin mother and child. / Holy infant so tender and mild,  / Sleep in heavenly peace.  / Sleep in heavenly peace. // Silent night holy night  / Shepherds quake at the sight,  / Glories stream from heaven afar,  / Heavenly hosts sing alleluia;  / Christ the Savior, is born  / Christ the Savior, is born.  // Silent night holy night  / Son of God, love’s pure light  / Radiant beams from thy holy face,  / With the dawn of redeeming grace, / Jesus, Lord, at thy birth.  / Jesus, Lord, at thy birth.

besedilo/lyrics: Joseph Mohr      glasba/music: Franz Xaver Gruber, 1818

Stegovec

Klic/ The Call, 1978Tinca Stegovec, Klic /The Call, 1978.

Tinca Stegovec, Vožnja v dežju /Driving in the Rain, 1982.

Tinca Stegovec, Vhod /Entrance, 1979.

Tinca Stegovec, V pristanišču /In the Harbour, 1974.

Tinca Stegovec, Pred nevihto /Before a Storm, 1982.

Tinca Stegovec, Knjiga /The Book, 1979.

Prva celovita predstavitev njenega grafičnega opusa.

Comprehensive presentation of the artist’s print oeuvre.

Modotti

Tina Modotti, Calla Lilies, 1925

Sempre, quando si usano le parole «arte» e «artistico» riferite al mio lavoro fotografico, mi sento a disagio. Ciò è dovuto sicuramente al cattivo uso e abuso che viene fatto di questi termini. Mi considero una fotografa, niente di più. Se le mie fotografie si differenziano da quel che viene fatto di solito in questo campo, è precisamente perché cerco di produrre non arte, ma oneste fotografie, senza distorsioni o manipolazioni. La maggior parte dei fotografi va ancora alla ricerca dell’effetto «artistico», imitando altri mezzi di espressione grafica. Ne risulta un prodotto ibrido che non riesce a dare al lavoro la caratteristica più valida che dovrebbe avere: la qualità fotografica. Si è a lungo discusso se la fotografia possa essere o meno un lavoro artistico comparabile alle creazioni plastiche. […] Sapere se la fotografia sia o non sia arte importa poco. Importa distinguere tra buona e cattiva fotografia. Per buona si intende quella che accetta tutte le limitazioni inerenti la tecnica fotografica e usa al meglio le possibilità e caratteristiche che il medium offre. Per cattiva fotografia si intende quel che è fatto con una specie di complesso d’inferiorità, senza apprezzare ciò che la fotografia offre in se stessa, ma al contrario ricorrendo a ogni sorta di imitazioni. Le fotografie realizzate in questo modo danno l’impressione che l’autore quasi si vergogni di fotografare la realtà, che cerchi di na- scondere l’essenza fotografica stessa della propria opera con trucchi e falsificazioni che può apprezzare solo chi possiede un gusto deviato. [Da Sobre la fotografia, Mexican Folkways, ottobre-dicembre 1929]

Vedno se počutim neprijetno, ko se v zvezi z mojim fotografskim delom uporabljata besedi “umetnost” in “umetniško”. To je vsekakor posledica napačne uporabe in zlorabe teh izrazov. Imam se za fotografa in nič drugega. Če se moje fotografije razlikujejo od tega, kar se običajno dela na tem področju, je to prav zato, ker poskušam ustvariti neumetnost, ampak iskrene fotografije, brez popačenj in manipulacij. Večina fotografov še vedno išče “umetniški” učinek, posnemanje drugih grafičnih izraznih sredstev. Rezultat je hibridni izdelek, ki delu ne daje najbolj veljavne lastnosti, ki bi jo moralo imeti: fotografske kakovosti. Dolgo se razpravlja o tem, ali je fotografija lahko umetniško delo, primerljivo s plastičnimi stvaritvami. […] Vedeti, ali je fotografija umetnost ali ne, ni pomembno. Pomembno je razlikovati med dobro in slabo fotografijo. Z dobrim mislimo na tistega, ki sprejme vse omejitve fotografske tehnike in kar najbolje izkoristi možnosti in lastnosti, ki jih medij ponuja. S slabo fotografijo razumemo tisto, ki je narejena z nekakšnim manjvrednostnim kompleksom, ne da bi cenili tisto, kar fotografija sama po sebi ponuja, ampak se, nasprotno, zateka k najrazličnejšim posnemanjem. Tako nastale fotografije dajejo vtis, da se avtor skorajda sramuje fotografiranja realnosti, da poskuša s triki in ponaredki, ki jih znajo ceniti le tisti z deviantnim okusom, prikriti samo fotografsko bistvo svojega dela. (google translate)

megla / fog

Megla/Fog

Medla luna se poslavlja. / S postle skočim, zebe me. / Slišim kašelj skozi okno. / Vse sama megla z jezera. // Megla. Megla. // Luna me je uslišala. / Posnela meglico z jezera. / Megla. Megla. Megla z jezera… // Vidim ljubega slovo jemat. / Oh kako mi je hudo. / Z bogom hodi, dobro bodi. / Predragi, prosim, spomni se še kdaj. // Še kdaj. // Luna me je uslišala. / Prekrila z meglico dragega. // Megla. Megla. Megla z jezera… / Medla luna je zbledela. / V ritmu kapljic se dani. / Vse potihne tik pred zoro. / Se trga megla z jezera. // Megla. Megla. // Luna me je uslišala. / Prekrila z meglico dragega. // Megla. Megla. Megla z jezera…

The dim moon wanes. / Shivery, I hop from the bed. / I hear coughing through the window. / Everywhere, just fog from the lake. // Fog. Fog. // The moon granted me a wish. / Skimmed the lake, took the fog away. // Fog. Fog. Fog from the lake… // I see my loved one bid goodbye. / Oh, how hard I find it! / Farewell, may you be well. / My love, please remember once in a while. // Once in a while. / The moon granted me a wish. / Concealed my loved one in the fog. // Fog. Fog. Fog from the lake… / A dim moon disappearing. / Dawning in the rhythm of the drops. / Before dawn it all goes quiet. / The fog is tearing from the lake. // Fog. Fog. / The moon granted me a wish. / Concealed my loved one in the fog. // Fog. Fog. Fog from the lake…

besedilo/lyrics: trad./Eka Vogelnik                                               glasba/music: Brina

forma viva II

Ples

Ples je polet s perutnicami / gibov in sanj do neba, / pripet samo še s konicami / prstov na tla. // V prostoru zvrtinčen lebdi,
 / kakor sam vase uklet. / 
Okrog njegove osi / kroži svet. // Ples je v šum lahkokrilih tančic / mehko vtkan / in se kot iz zapredka samih meglic / izvija na dan. // V njem ravnovesje lovi
 / že stoletja – / lepota iz težnosti / in vnebovzetja.

Niko Grafenauer, Skrivnosti, 1983

nenaslovljena / untitled

Poljub

Poljub je iz nežnega čustva / stkan / in v ta ali ona poljubna usta / mehko nabran. // Poljub nas z ustnicami / prižema nase. / Takrat čas in prostor stoji, / a duša rase. // Z njim se zaljubljenost meri / po tem, koliko traja. / To merjenje včasih kateri / ponavlja brez konca in kraja. // V poljubu ljubezen zapira / ljubeče oči. / Tako potem pije z izvira / lepote za vekami. // Poljub ima korenine / vse do srca. / Zato se nikoli brez bolečine / noben ne konča. // Le včasih se kakor iz sna prebudi / čisto prazen. / Takrat se poljub razpusti / in gre narazen.

Niko Grafenauer, Skrivnosti, 1983

Jean Arp

gori

Ogenj

Ogenj, ki čas razmejuje / na svetlo in temno stran, / zdaj z dnem, zdaj z nočjo oblizuje / zemeljsko dlan. // S pastirskim očesom skrbi / za letne čase. / Zato jih vseskozi, kar svet stoji / po svetu pase. // Ogenj je včasih kot iskra plah / in včasih večtisočsvečen. / A le v prometejskih rokah / gori počlovečen. // Vsak ogenj je blagodejen, / če je udomačen. / A krila dobi, če je žejen / in dobro prezračen. // Tak ogenj je neukrotljivo / živ in vesel, /saj se preživlja s tem, da vse živo // spreminja v pepel.

Niko Grafenauer, Skrivnosti, 1983

jutro / matutinus

Jutro

Jutranje sonce začenja / novo slovesnost vesolja, / pod slavolokom se menja / igra celine in morja. // Stara magija podarja / nova dražila svetlobe, / žalostna plodnost ustvarja / višje oblike trohnobe. // S strašnim pohlepom me muči / v smrt naravnana ljubezen, / v divje razbeljeni luči / skačem čez tvegano brezen. // Rad bi se vrnil pradavnim / meram čarovniške biti, / z nečim zatrajnim in slavnim / moram duha nahraniti. // Sredi jutranjega sonca / vse je močnejše od mene, / v grozi večernega konca / upanje tiho požene. // Nič, če mi sapa pohaja, / stavke raztrga na zloge, / to je uporniška vaja / teka na kozmične proge. // Če me žrtvuje prasila, / sol mi na jezik denite, / balzam na moja čutila / in novce na veke spustite.

Edvard Kocbek, Pentagram, Zbrane pesmi (“Collected Poems”. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1977).