Author Archives: graficniatelje

Krašovec

04 Friday May 2018

Posted by in Art, painter

≈ Comments Off on Krašovec

Metka Krašovec, akvarel, februar, 2009

»Metka Krašovec premore v svojih predalih obilico malih akvarelov, ki nastajajo že leta in so v resnici intimne meditacije na temo. Mali utrinki, pomisleki ali samo vprašanja, ki jih Metka zapisuje na papir. To so hitri zapisi, včasih že kar podzavestni. Človeške figure delujejo skoraj kot grafični znaki, ki plešejo nenavadno koreografijo v breztežnostnem stanju. A vsaka podoba ima svojo jasno likovno sporočilo. Enostavnost potez, s katerimi so upodobljene figure, zapleta govorica teles. Ta je tisti fokus slik, ki jih dela nenavadne in gledalcu zastavlja fine “uganke”. Mogoče celo avtorici sami. Ali pa so to že nekakšni odgovori, ki jih je treba le še dešifrirati. Lahko pa si to serijo slik razlagamo tudi kot izsek iz dnevnika čustev, nekakšen ples duha,« je zapisal likovni urednik Pavle Učakar.

storia di immaginazione

04 Thursday May 2017

Posted by in Book, immaginazione, Lyrics, Photo, Places

≈ Comments Off on storia di immaginazione

P3600257Il molo Audace, Trieste /Trst /Triest

so galebi razločili tvoje bežišče, /ti od besed uročeno mesto iz papirja, /ki so mu klicali z vseh strani neba, /kdaj naj se oklene katerega od svojih imen. /mesto, ki se za svojimi palačami na okopih /umika navzad. zmeraj so bile tvoje /gosposke hiše videti kot kasarne, zmeraj /so k tebi vodila vojaška pokopališča, /spomeniki padlim po vaseh; vedno /ti je meja zategovala jekleni ovratnik; /zmeraj so te naskakovali osvoboditelji, /zmeraj si v pristanišču kot težek tovor raztovarjalo /utopljeno v sebi. surovo se morje zaganja /v pomol, žilavo burja ti v togo tramovje. /po ulicah postajajo pesniki, uliti v bron, /pogreznjeni v molk, saj so te gledali, ko si še /mislilo, da si več kot samo pročelje /svojih narodov. v tvojem zalivu je moj jezik /naletel na sijoče morje, iz otroške posteljice /se je skotalil na nabrežje, bil še vedno doma, /a ni več ostal sam. tu sem se vadila /poljubljati s pogledom na jadran, prezeblih rok, /zakopanih v moški plašč, z jezikom /med zobmi in še kje. v vzgornjiku galebi.

haben die möwen deinen fluchtpunkt erkannt, /stadt aus papier, von worten gebannte stadt, /der man aus allen himmelsrichtungen zurief, /wann sie sich um welchen namen zu scharen /habe. stadt, die hinter den vorgeschobenen /palazzi nach rückwärts zieht. immer sahen /deine herrschaftshäuser aus wie kasernen, /führten soldatenfriedhöfe und kriegerdenkmäler /über die dörfer zu dir. schnürte die grenze /deinen stählernen kragen. kamen deine befreier /im stürm, lud man im hafen versunkenes ab /wie gelöschtes. derb schlägt das meer gegen /die mole, fällt dir die bora ins steife gebälk. /in den gassen tummeln sich dichter in bronze /gegossen, schweigend, da sie dich sahen, /als du noch dachtest, mehr zu sein als die /stirnfront deiner nationen. in deiner bucht /traf meine sprache aufs gleißende meer, /fiel aus dem kinderbett an die küste, war /noch zu hause, blieb nicht mehr allein. /hier probte ich das küssen mit blick auf /die adria, meine hände frierend in einen /männermantel vergraben. zwischen den zähnen /die zunge und sonstwo. die möwen im aufwind.

trieste trst triest, maja haderlap, dolgo prehajanje /langer transit

Image

zahod /sunset /tramonto

03 Saturday Dec 2016

p1340014

Življenje tako živi,
 / da ga je zmerom manj. / 
Kot pesek med prsti polzi
 / dan na dan. // 

Življenje ne more živeti
 / tako, da stoji.
 / Najmanj, kar mora početi,
 / je to, da na nitki visi.

 // Življenje se včasih drži
 / veselo na smeh,
 / a včasih le stežka taji
 / solze v očeh.

 // Najlepše je, ko se razsipa / 
z žarom na vse strani
 / in vse do poslednjega hipa
 / z visokim plamenom gori.

Življenje, Niko Grafenauer, Skrivnosti

Posted by | Filed under Lyrics, Photo

≈ Comments Off on zahod /sunset /tramonto

sončna ura /la meridiana

20 Sunday Nov 2016

Posted by in Architecture, Lyrics, Photo, Places

≈ Comments Off on sončna ura /la meridiana

1010006Devin /Duino

Čas se neviden odeva / v noč ali dan. / Tako pred nami mineva / zdaj svetel in zdaj teman. // Kadar se času mudi, / ne gleda nase, / a spet in spet v uro upira oči, / če dolgčas pase. // Čas se dotika vsega / okrog nas. / A z leti najraje rezlja / gube v obraz. // Zob časa neustavljivo / gloda in ruši / vse živo / zunaj in v duši. // Časa samega zase sploh ni. / V vsakem od nas je. / In z nami vred se nekoč potopi / v gluho brezčasje.

Čas, Niko Grafenauer, Skrivnosti

Parkinson

24 Monday Oct 2016

Posted by in Art, Lyrics, photographer

≈ Comments Off on Parkinson

norman-parkinson_after-van-dongenNorman Parkinson, After Van Dongen

O smrti vedel je, kar vemo vsi:/ da vzame nas in pahne v onemelost./ Ko pa je ona šla in se je zdelo,/ da mu je le zdrsela iz oči// in med neznane sence prestopila,/ in ko začutil je, da sta se zdaj/ njena milina in smehljaj / tam kakor mesečina naselila:// so mu postali mrtvi več kot znani,/ bili kot bratje so zaradi nje/ in ni verjel, kar govore ljudje,// trdil je, da leži na oni strani/ dežela vseh sladkosti in dobrot -./In je za njene noge zgladil pot.

Smrt Ljubice/ Rainer Maria Rilke